[SlovLit] nova številka Jezika in slovstva (1/2007)

[jurska]

Dvainpetdeseti letnik Jezika in slovstva se je začel s petimi razpravami,
tremi ocenami in dvema poročiloma, ki obsegajo 92 strani. Na spletni strani
(http://www.jezikinslovstvo.com) lahko najdete povzetke razprav, kazalo ter
prvo razpravo. 

Razpravljalni del revije je tokrat posvečen skladnji, in sicer s korpusnega
in jezikovnosistemskega vidika, besedilom dementnih oseb, dramam Ivana Mraka
ter problemsko-ustvarjalnemu pouku književnosti. 

Pod na prvi pogled dokaj zapletenim naslovom članka NINE LEDINEK se skriva
natančna predstavitev skladenjske ravni označevanja korpusov, in sicer s
tehnično-tehnološkega in zgodovinskega vidika. Predstavljeni so različni
skladenjsko označeni korpusi ali drevesnice, nakazana je njihova uporabnost
ter načini skladenjskega označevanja. Največ pozornosti je namenjene
slovenskemu skladenjsko označenemu korpusu, ki je po naslovu projekta
poimenovan >Slovenska odvisnostna drevesnica<, oblikovan pa je bil po češkem
modelu za skladenjsko označevanje korpusov. Predstavljeni so načini
skladenjskega označevanja >Slovenske odvisnostne drevesnice, njena
učinkovitost pa je ovrednotena s pomočjo rezultatov mednarodnih raziskav.   

FRANČIŠKA LIPOVŠEK se v članku posveča eksogeni svojilnosti, ki jo opredeli
z vidika različnih jezikov in v razmerju do endogene svojilnosti. Največ
pozornosti nameni posameznim evropskim zgradbam eksogene svojilnosti, in
sicer z vidika tvorbeno-pretvorbene slovnice ter v pragmatično-skladenjskem
okviru predstavi njihove osnovne vzorce, poveže pa jih tudi z neevropskimi
zgradbami eksogene svojilnosti.   

Tema članka VALERIJE TROJAR so znaki demence, ki so razvidni iz jezikovne
podobe govorjenih besedil, ki so jih s pomočjo slike tvorili dementni
posamezniki. Njihova besedila so primerjana z istovrstnimi govorjenimi
besedili nedementnih posameznikov. Največ pozornosti je posvečene predvsem
dolžini besedil, posameznim poimenovanjem, slovničnim in pomenskim odnosom v
besedilih, polnjenju premorov, ponovitvam besed ter samopopravkom. 

KATJA MIHURKO PONIŽ v članku preko medsebojnega odnosa Ivana Mraka in
njegove žene Karle Bulovec osvetljuje ženske like v Mrakovem dramskem
ustvarjanju. V luči njunih medsebojnih odnosov so tako predstavljene drame
Obločnica, ki se rojeva, Slepi prorok, Mona Gabrijela, Emigrantska tragedija
in Requiem za Karlo. Podrobna analiza omenjenih del napeljuje in izpelje
misel, da je Mraka Karla Bulovec navdihovala predvsem pri ustvarjanju
zunanje podobe ženskih likov, njihova notranjost pa je rezultat njegovih
>moških< pogledov na žensko.

Članek ALENKE ŽBOGAR je namenjen predvsem učiteljem književnosti. Podrobneje
namreč predstavlja problemsko-ustvarjalni pouk kot dejavno metodo poučevanja
književnosti, ki upošteva tudi spoznanja kognitivne psihologije.
Zgodovinski umestitvi tovrstne metode poučevanja sledi natančna predstavitev
posameznih faz problemsko-ustvarjalnega pouka, ki je podprta s številnimi
primeri. 

Drugi, ocenjevalno-poročevalski del revije začenja ŠPELA AŠENBERGER, ki
predstavi in ovrednoti knjigo Franca Zadravca Slovenski roman dvajsetega
stoletja. Tretji analitični del in sinteze. V literarnem duhu nadaljuje
VLADKA TUCOVIČ, ki oriše okvir nastanka ter oceni prvo knjigo Zbranega dela
Zofke Kveder. URŠKA JARNOVIČ nato predstavi in ovrednoti knjigo Tomaža
Sajovica Jezik med umetnostjo in znanostjo: slogovne razprave, temu pa
sledita dve poročili, in sicer o izborih Gradnikove lirike doma in po svetu,
ki ga je pripravila ANA TOROŠ, ter o >mini tečaju slovenščine za turiste<, o
katerem poroča MOJCA STRITAR. 

Številko zaključuje rubrika V branje vam priporočamo, v kateri je
predstavljenih pet novonastalih knjig, povezanih z leksikografijo,
sociolingvistično podobo Srbov v Beli krajini, metodološkimi koncepti
literarne zgodovine ter življenjem in delom patra Ladislava Hrovata in Leva
Šestova.  


Urška Jarnovič (jurska na volja.net),
tehnična urednica Jezika in slovstva

P. S. Vse spremembe podatkov o naročnikih ter prijave novih naročnikov (pa
tudi odjave obstoječih) sprejema tehnična urednica revije na svoj e-naslov.