[SlovLit] Učna obveznost slovenistov

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Zoltan Jan" <Zoltan.Jan na siol.net>
Zadeva: Učna obveznost slovenistov 
Datum: 14. april 2007 19:25

Pojasnilo kolegice Aleksandre Belšak bi želel nekoliko dopolniti kot eden izmed izpostavljenih pri takratnih protestih. Učitelji slovenščine so domala vsa leta po drugi svetovni vojni (pa tudi daleč nazaj pred tem) v takšni ali drugačni obliki imeli priznano dodatno delo zaradi popravljanja šolskih nalog (nikoli pa ne vsega dodatnega dela, kot je razvidno iz poročil o zborovanjih Slavističnega društva Slovenije). Ob širjenju računalnikov je med ministrovanjem dr. Venclja nastala zamisel, da bi centralizirali tudi obračunavanje plač, tako da bi vsak zaposlen v šolstvu dobival čeke neposredno iz ministrstva. Zaradi tega nikoli uresničenega projekta je bilo potrebno odpraviti vse mogoče dodatke, med drugim tudi dodatek zaradi šolskih nalog. In čez noč, leta 1991, so določila samoupravnih aktov spremenili. Temu smo se na sindikatu (SVIZ) uprli in ker pogovori in tudi javna soočenja niso obrodili sadov, smo ob vseh takratnih šolskih stavkah organizirali še bojkot popravljanja šolskih nalog, ki je imel velik odmev v javnosti (prim.: Bojkot pisnih izdelkov pri slovenščini, matematiki, tujih jezikih.- Šolski razgledi 13. 1. 1992, št. 1, str. 2 (več ponatisov); Nekulturno obtoževanje.- Dnevnik 14. 1. 1992, št. 12, str. 2 (Polemika Zoltana Jana s Petrom Vencljem - Nekulturno izsiljevanje, ibd. 9. 1. 1992; Bojkot šolskih nalog je delovni prekršek.-     Delo 28. 3. 1992, št. 72, str. 30 (Sobotna priloga); itd.) Bilo je pestro, razgibano, napeto . Napravil sem izračun konkretnega dela s pisnimi izdelki, ki so bili tedaj predpisani z učnimi načrti; primerjavo učnih obveznosti v različnih državah in dokazoval, da imajo diferencirano učno obveznost tudi drugje in tudi pri nas, ker imajo pri nekaterih drugih predmetih laborante, pa lektorje, manjše skupine itd. Ob koncu šolskega leta je kljub vsemu večina učiteljev potegnila iz predalov popravljene šolske naloge in miroljubno zaključila ocene, našo zahtevo pa sem ponavljal ob vsaki priložnosti, tudi ko sem bil izvoljen v državni svet in tudi pri sprejemanju nove šolske zakonodaje 1995. leta. Takrat, ko sem predlagal tudi množico drugih pripomb na predlagane šolske zakone, mi je minister Slavko Gaber poslal namig, da vlada ne bo nasprotovala amandmaju, da se učiteljem slovenščine zniža učna obveznost, vendar ne več kot eno na teden (po tedanjih izračunih bi bilo pravično če bi imeli vsaj tri ure manj). Na to ponudbo smo pristali, ker smo računali, da bomo kdaj kasneje dosegli pravičnejše priznanje, vendar ni nikoli prišlo do resnih zahtev učiteljev slovenščine, učitelji matematike in tujih jezikov pa so že bojkot popravljanja nalog zelo hladno sprejeli, ogorčeno pa so mu nasprotovali učitelji drugih predmetov. Med zakonodajnim postopkom je matično telo parlamenta navedena amandmaja na zakona o osnovni šoli in srednjih šolah podprlo, na plenarnem zasedanju državnega zbora pa se je zapletlo. Zaradi procedure poslanci niso sprejemali amandmaje po vrstnem redu členov v zakonu, pač pa so preskakovali z amandmaja na amandma (po načelu: če se sprejme tega, je ta amandma brezpredmeten .). Ob našem amandmaju ni bilo nobene razprave, vendar mu je pri zakonu o osnovni šoli zmanjkalo par glasov. Še danes ni jasno, ali je bilo to dogovorjeno ali je šlo za spodrsljaj, ker so enak amandma pri zakonu o srednjih šolah gladko sprejeli. Ker je minister obljubil, da bo neenakost izenačil pri normativih (kmalu je to tudi izpolnil), nismo nadaljevali boja za staro pravdo. 

Lepe pozdrave, Zoltan JAN