[SlovLit] Krst (o taktu, o hereziji in natezalnici)

[Miran Hladnik]

From: Peter Hawlina [mailto:peter na hawlina.com] 
Sent: Friday, February 02, 2007 11:57 AM
To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si
Subject: Re: [SlovLit] k hereziji Krsta ...

Površno spremljam tak in drugačen odziv na meni neznano delo Mateja
Kranjca 
in ob tem pomislim na najbrž podobno parafrazo Krsta, ki jo je pred
dobrimi 
desetimi leti ponudil Johann Galjot (Janez Suhadolc) v svoji igri z
naslovom 
Naša prva revolucija.
Kogar zanima primerjava, se lahko s podrobnostmi seznani na 
http://www.mdloka.si/slo/main.asp?id=409FE17E

Pozdrav, Peter Hawlina

=========

From: Klemen Pisk [mailto:klemen.pisk na siol.net]
Sent: Friday, February 02, 2007 5:39 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: vprašanje takta

Vsa ta polemika o Krstu se je zvito zasukala v precej netaktno smer.
Torej, v čem je glavni problem. Krajnc je na Slovlitu sam sebi (in
založbi Sanje) delal reklamo. Kar sicer ni najbolj moralno početje,
vendar to niti ni tako hud problem, tudi sam sem nekoč tule vabil na
svoj literarni nastop, objavil naslov svoje strani, kjer so bili
dostopni cerkveno-slovanski fonti itd. Tudi kdo drug je že vabil na kake
svoje zadeve in malce izrabil Slovlit za lastno promocijo. Če ima vse to
vsaj malo veze s slovensko literaturo (ali jezikom), čemur je forum
namenjen, potem po mojem mnenju to ni tako hud greh. Vendar pa bi morali
biti samopromotorji vsaj toliko pošteni do sebe in drugih, da bi malce
pomirili strasti, in ne bi Slovlita prekomerno izrabljali, tako kot
recimo zdaj, ko beremo izpod peresa Katje Zakrajšek sledeče: "kot boste
lahko sami videli, ko boste prebrali avtorjevo spremno besedo," kar
zveni že kot pravi marketing. Jasno, da je bil avtor sam izzvan, vendar
šele potem, ko je objavil reklamo (tudi za založbo Sanje), zato menim,
da bi moral obrzdati konje in požreti kritiko, že zato, da ne bi izpadel
kot nek bizaren samopromotor. To je vprašanje taktnosti.

Lep pozdrav iz Vilniusa, Klemen Pisk

=======

From: Matej Fugina [mailto:matej.fugina na siol.net]
Sent: Friday, February 02, 2007 7:34 PM
To: katja.zakrajsek na kiss.si; slovlit na ijs.si
Subject: Fw: [SlovLit] k hereziji Krsta ...

Spoštovani!

    Očitno nihče (niti Vi, niti spoštovani in cenjeni Matej Krajnc) ni
doumel bistva kritike. To, da se je našel posameznik, ki mu šaljiv
pristop do tragične slovenske zgodovine nikakor ni všeč, je le pika na
i. Še zdaleč pa to ni bistvo mojega sporočila, ki je bil poslal tako
gospodu Krajncu, pa nanj nisem dobil ustreznega odgovora na zastavljeno
vprašanje, kot tudi na portal slovenistike, kjer so bili njegovi
odgovori prav tako popolnoma neumestni.
    Torej se tokrat še k Vam izrecno obračam. Se morda Vam ne zdi
paradoksalno, da je Valjhun naveličan bojevanja, a hkrati razočaran, da
je porazil Droha in Avrelija (op.:"Avrelij in Droh se več mi v bran ne
stavi, porka madona. Kako naj potem še uživam?"). Iz slednjih besed bi
lahko bralec sklepal, da je Valjhun užival v bojevanju z zadnjimi
branilci poganstva, vendar je to popolnoma v protislovju s prvo tezo: da
je naveličan boja. Vse skupaj je popolnoma nesmiselno in napačno
interpretirano in kaže nesposobnost pisca, ne pa nestrpnost kritika
zaradi osebnih travm (tako je po vseh vaših napadih na mojo malenkost
namreč izpadlo). Kako lahko tako delo pomaga k razumevanju mladine? Z
vsem spoštovanjem, toda to kaže tudi nesposobnost prebrati tako kratek
in enostaven tekst, v katerem je vse lepo obrazloženo - glede na to, da
ste tako Vi, kot tudi kolega Matej Krajnc površno prebrala kritiko in se
oba vsem vprašanjem spretno izmuznila ter začela hvaliti parodijo in jo
opravičevati. Zato se še enkrat in še jasnejše oziram k Vam s temi
vprašanji: najprej že omenjeno in poudarjeno o protislovnosti
Valjhunovih besed, nato pa še z naslednjim: zakaj Valjhun preklinja
devico Marijo, če se bori za krščanstvo in ga sveto priznava? Ter
seveda: kako sta lahko Valjhun in Kajtimar v istem prostoru? Se morda
Valjhun bori kot najstnik?
    Za Vaš (pravi) odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujem in Vas lepo
pozdravljam!

Ljubljana, 2.2.2007                               

=======

From: Tihomir Brajovic [mailto:tbrajo na EUnet.yu]
Sent: Friday, February 02, 2007 7:37 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: Krst

Dragi prijatelji!

     S velikim zanimanjem pratim debatu o Presernu, a povodom najnovije
parodije Krsta pri Savici. Nema sumnje da ovo pesnisko delo, u kojem je
Rupel jednom prilikom video izraz 'slovenskog kulturnog sindroma', i
dalje pokrece i uzbudjuje duhove. S tim u vezi, a kao neko ko na
Beogradskom univerzitetu drzi predavanja iz slovenske knjizevnosti i
zanima se za novije odjeke njegovog dela, imam i jedno pitanje za bolje
obavestene pratioce ove debate.
    Zanima me, dakle, da li je u vreme punog sticanja drzavnosti,
pocetkom devedesetih, a u kontekstu tada aktuelnih desavanja, u
slovenskom tisku bilo osvrta i komentara, narocito povodom Krsta kao
jedne visoko sofisiticirane patriotske pesme. Svaki konkretan podatak
ili obavestenje predstavljali bi za mene dragocenu pomoc u istrazivanju
zivog nasledja romantizma u nasem vremenu.
   Srdacan pozdrav

                                         Tihomir Brajovic
                                         Filoloski fakultet, Beograd 

=========

From: Zoran ARNES [mailto:zoran.bozic na guest.arnes.si]
Sent: Friday, February 02, 2007 9:03 PM
To: slovlit na ijs.si
Subject: Prešeren na natezalnici

Predrage slovenistke in sploh vse Slovenke!
Vse čestitke kolegici Mateji Kranjčevi, ki je postorila nekaj tako
neverjetnega, kot je parodija na slovensko Sveto pismo (pardon, Krst pri
Savici). Brez Prešernovega Uvoda, epskega bajanja o slovenski bitki na
Kosovem polju, bi nas danes gotovo ne bilo več (marsikatera slovenistka
dobro ve, da so se v usodnih dneh med 27. marcem in 6. aprilom1941
slovenske dijakinje v Ljubljani same od sebe na pamet učile Uvod iz
Krsta, verjetno zato, ker ni bilo na razpolago enako prepričljivega in
vznesenega besedila o kakšni slovenski zmagi!). Gospodična Fugina se ne
zaveda, da bo ravno Kranjčeva s svojo parodijo več prispevala k
ohranjanju in ponovnem oživljanju Prešernovega megateksta kot vse me
osnovnošolske in srednješolske šolnice skupaj (beri razprave kolegice
Juvanove o parodiji). Kolegica Kranjčeva s tem svojim bogokletnim aktom
posredno ponovno aktualizira tudi druga Prešernova besedila, za kar ji
gre vsa zahvala, saj ni samo osmofebruarska resnica, "de le petica da
ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača!".

P. S.: Cenjene bralke opozarjam, da se zapisane slovnične oblike lahko
uporabijo tudi za moški spol!