[SlovLit] Krst pri Savici

[Miran Hladnik, Siol]

From: "Matej Krajnc" <matejkrajnc na siol.net>
Sent: Thursday, February 01, 2007 12:58 PM
Subject: Krst

Spoštovana gospa Jolka Milič,

zdaj, ko prebiram Vaše pismo, sem še toliko bolj vesel, da sem napisal ravno tako, kot sem. In Vašega odziva tudi, zdaj se mi dozdeva, da niti ne boste edini, kar me neskončno veseli - bolje nestrinjanje kot otopelost, ki je našemu narodu sicer v naravi. Samo da knjiga ne bo šla neopazno mimo! Če je že en droben malenkosten odlomek iz mojega Krsta s sicer že ponarodelo slovensko pridušnico (ne glede na zgodovinsko obdobje, ker travestije ali kakršne koli parodije zgodovinska korektnost naj ne bi kaj dosti brigala; kaj šele bo, ko bodo/boste odkrili, da je v mojem Krstu še en boj več in da je hote spremenjen tok dogodkov in značaj junakov! Kako neki si je drznil!!!) uspel zaintrigirati tolikanj, da ste napisali ta odgovor, se že res prav veselim, kaj bo, ko bo zunaj cela knjiga. Vaše zadržke sicer razumem, vendar se z njimi seveda ne morem strinjati. To boste verjetno razumeli. Mislim, da že tale moj droben odlomek nakazuje, da slovenščina ni nikakršno nemarno narečje, pa tudi suhoparna toporiščivščina ali visoka književščina ne, ampak predvsem živ, fleksibilen, nadvse odprt in prilagodljiv, lep jezik. To bomo morali Slovenci spoznati, če ga bomo sploh hoteli obdržati. Naš jezik se bo namreč ohranil v svoji živi in prilagodljivi obliki, ki diha in je pravzaprav tista "visoka", ne pa v konfekcijsko popeglanih sferah - te na koncu vedno povozi zgodovina. To je vedel tudi Prešeren; ustvaril je visokega, da bi lahko v njem prišli do izraza vsi odtenki. S spoštovanjem!

Pozdrav, Matej Krajnc

========

From: "Matej Fugina" <matej.fugina na siol.net>
Sent: Thursday, February 01, 2007 12:28 PM
Subject: Re: Krst pri Savici

Spoštovani! Pišam Vam v zvezi s sledečim sporočilom, ki mi je bilo posredno poslano, saj se kljub temu, da nisem slovenist, zanimam za slovensko zgodovino, slovenščino in etnologijo. V zvezi s tem Vam pošiljam repliko na sporočilo, ki Vam ga je poslal avtor parodije Krsta pri Savici (Matej Kranjc), kritiko pa sem poslal tudi njemu. Če le še komentiram Vaš odgovor: z njim se v celoti strinjam; vsak kritični zgodovinar, družboslovec, slovenist ipd. piše le še objave, za katere je plačan, zato pa tudi zamirajo portali kot so Wikipedia, ki je pravzaprav edini preostali ključ za širjenje znanja in informacij. Koliko ljudi kupi leksikon? Morda bi ne bilo potrebno izgubljati denarja s tiskanjem debelih knjig, če bi ideja hiperteksta prišla tudi v slovenski prostor in v zavest Slovencev. Zakaj je bilo včasih samoumevno ljubiti domovino, sedaj pa je to nestrpnost? Zakaj je bila včasih želja vsakega Slovenca boriti in truditi se za materni jezik, danes pa je to "nepopularno"? In zakaj so včasih imeli Slovenci željo po širjenju znanja in informacij ter seveda po izobraževanju, danes pa je to izguba časa in kratenje prostega časa? In kdo je krivec? Mediji in globalizacija; tok zavesti, ki je podrejen obema in nas vrača v prazgodovino.

    In še mnenje o priredbi Krsta pri Savici: ogorčen in razočaran sem, da si Slovenec sploh dovoli kaj takega, kot je absurdna parodija na tematiko, ki je tako pomembna za slovensko zgodovino in prostor. Karantanci so izgubili samostojnost skupaj s pogansko vero in tu ni ničesar, čemur bi se dalo posmehovati. Poleg tega so bili krščanski poboji nad poganskim kmečkim prebivalstvom več kot le nedolžni in tudi dovolj jasno prikazani v obliki verzov v Uvodu Krsta pri Savici ("kri po Kranji Korotani, prelita napolnila bi jezero"). Ne vem, kako se lahko s šaljivim pristopom približa kruta zgodovinska dejstva mladini, ki jo slovenska zgodovina že tako ne zanima. V srednjih šolah bi morali dijaki oziroma srednješolci že kritično razmišljati o lastnih koreninah in povezovati zgodovino s slovenščino; mediji (in posledično Matej Krajnc) pa jih že v mladih letih pitajo s takšnimi neumnosti, katerih vsebina se [... -- izpuščeno; prosim za korektno izražanje, ur.] lahko primerja le še z "rapanjem" Zravljice (da, tudi to je bilo že izvedeno).

    In še naslednje: če si že zada za nalogo približanje slovenske poezije mladim in se nadeja, da bodo ti vsaj razumeli, kar berejo, potem naj vsaj pravilno interpretira celotno delo. Valjhun se pritožuje, da že predolgo bije boj za krščanstvo - tega je torej naveličan. V nadaljevanju omeni, da se mu Avrelius in Drohus ne postavita več v bran (ker sta bila po zgodovinskih dejstvih poražena, kar je vedel tudi Prešeren). Zakaj le Valjhun to obžaluje, če je naposled porazil največja branitelja poganstva in mu preostane le še Črtomir. Svoj zastavljeni cilj je končno izpolnil, vendar to obžaluje in ne more uživati? To je v protislovju z njegovo prvo trditvijo, da je naveličan bojevanja. Poleg tega je popolnoma nesmiselno postaviti v isti prostor Valjhuna in Kajtimara, saj je slednji že mrtev. Ali pa se morda v tej parodiji Valjuh in Črtomir borita kot najstnika? To bi šele bil polom. In še zadnje: zakaj preklinja Valjhun Marijo, če se bori za krščanstvo in pusti, da njegovi vojaki umirajo zanj? 

Hvala za razumevanje in lep pozdrav! Matej Fugina