[SlovLit] [Slovlit] Smolnikar

[Miran Hladnik, Siol]

Od: "Aleksander Bjelcevic" <aleksander.bjelcevic na guest.arnes.si>
Za: "Miran Hladnik, Siol" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Poslano: 29. junij 2006 20:57
Zadeva: Re: [SlovLit] Smolnikar

Jolki Milič sem obljubil, da bom znova prebral knjigo; in sem jo; in lahko
odgovorim na njena vprašanja. Najprej pa ponovim probleme, ki smo jih
odprli:
1) ali povest opisuje družino Nakrst iz Ihana (dejstva vs. izmišljija)
2) ali je opis s stališča kogarkoli lahko žaljiv (s stališča pisca ali
poljubnega bralca)
3) ali je žaljiv s stališča pisateljice, tj. kakšna je pisateljičina namera
4) pisateljeva odgovornost za nastalo užaljenost.

Prvo vprašanje je literarno (za lit. stroko), drugi dve sta moralni, četrto
je pravno. Vprašanje 4 je danes odprl Pikalo (zadnjič nakazal tudi jaz); to
je zame edino težko vprašanje, prvo pa trivialno. Poglejmo, če je res. V
enem od mailov sem povedal, v čem se zgodba iz povesti ujema z dejanskostjo.
Jolka Milič sprašuje, odkod vem za
dejanskost: "So vsi podatki, ki ste jih v dobri veri nanizali, zares tako
zanesljivi, kot trdite? Bi bili pripravljeni garantirati? Že pri Rozini, če
bi si vzela čas in poiskala tisti (menda sodni) zapis, ne bi izdelali
izpita."  Evo odgovora: podatki o družini so iz sodne dokumentacije, 
objavljene v
njeni knjigi Zlate depuške pripovedke. Zanje garantirajo tožnice (ali so to 
"v sili in
potrebi prikrojene resnice", je zlonamerno vprašanje). Zdaj pa k omenjenemu
izpitu. Da bi ga izdelali, rabimo povzetek. Vse, ki ste povest prebrali,
prosim za mnenje, ali je sledeči povzetek v redu:

Brinovčevi so doma iz Ihana. Oče in mati sta se pred prvo vojno spoznala v
ZDA, kjer je mati pred poroko živela pri tetah in delala v tovarni
slamnikov. V ZDA sta se poročila in kupila posestvo, kjer sta pridelovala
hrano in s tem dodatno zaslužila. Rodila se jima je hči Fanny. Leta 1914
prideta na obisk v Slovenijo, da bi jima moževa mama prepisala kmetijo (vsi
moževi bratje so namreč  tudi v ZDA). Vrnitev v ZDA jima prepreči začetek
vojne. Fanny je ostala pri tetah v ZDA (Forest Hills) in se jima je
pridružila pozneje. Ameriške prihranke sta naložila v banko, ki pa jima je
po prvi vojni zaradi gospodarske krize propadel. V Ihanu sta odprla trgovino
s sadjem; mati se je tedensko vozila s prevoznikom Pretnarjev na Reko, kjer
je imela na Sušaku deponijo: prinašala je fižol in gobe, dobila pa rozine in
fige, ki jih potem doma prodajala. Brinovec pa je bil tudi znan žganjekuh. V
Sloveniji sta se jima rodile še 4 hčere, mdr. Minka, ki je bila med II.
vojno zaprta v Aušvicu in jo je od tam rešila mama. Brinovka je pri Nemcih
dosegla pomilostitev tudi za sosedo Zmage, takisto zaprto v taborišču. Tete
so jim po vojni pošiljale pakete. Vse hčere so se poročile, ena mdr. s
policajem. Kmalu po vojni, l. 1948, je oče Brinovec umrl in imel velik 
pogreb
(med pogrebci so Ravnikarjevi iz Sv. Trojice, vsi iz Zlatega polja, Štang
itd). Ko je bila mati stara krepko čez 60 let, je obiskala ZDA, da bi si
izborila pokojnino. Iz ZDA je vnukinji Silvi, ki sta jo imela oba zelo rada
(oče jo je včasih vzel v gostilno k Navžarju), prinesla več daril, mdr.
zlato uro, šivilja Štepicova pa je Silvi predelovala obleke, ki jih je Fanny
pošiljala iz ZDA.

Resno prosim, da mi vsaj dva od bralcev odgovoriata na vprašanje.
Lp, Aleš Bjelčevič