[SlovLit] Re: Anketa med študenti specialne didaktike

Pon Jun 6 23:45:56 CEST 2005

Spoštovani kolega Rok Bečan! 
  Takole "napol" javno (ker nimam Vašega e-naslova) se odzivam na Vaš dopis, v katerem ste Slovlitu razgrnili svoje mnenje o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki. 

  Veseli me, da predlagate večje število ur -- res je le 30 ur predavanj za ta predmet (kolikor jih je bilo na voljo v štud. l. 2002/3, ko sem bila predavateljica)  premalo; zagotovo bi bilo potrebnih vsaj še 30 ur vaj in daljša pedagoška praksa pa še ustreznejši termin tega predmeta v urniku ter tudi več sodelovanja študentov (ne le poslušanja). 

  Žal mi je, da ste si od mojih predavanj zapomnili le "neke spore med profesorji" in opozarjanje na pomanjkanje učbenikov. Sicer ne vem, na katere spore mislite, vendar po temeljitem izpraševanju svoje vesti predvidevam, da bi to lahko bila predstavitev drugačnega gledanja na cilje in metode jezikovnega pouka, opozarjanje na novo osrednjo dejavnost učencev pri jezikovnem pouku (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil raznih vrst nam. podrobnega opisovanja jezikovnega sistema), drugačno pojmovanje komunikacije pri J. Toporišiču (= sporočanje) ter O. Kunst Gnamuš in mlajših slovenističnih jezikoslovcih (= sporazumevanje), drugačno pojmovanje vloge, obsega in globine jezikovne teorije v osnovni šoli in raznih vrstah srednjih šol (npr. kasnejša, selektivna in postopna obravnava besednih vrst, povedkovega določila in povedkovega prilastka) ipd. To ciljno-vsebinsko-metodično drugačnost aktualnih učnih načrtov in aktualnega učnega gradiva vam (tj. študentom) nisem predstavljala zato, da bi kritizirala dosedanji jezikovni pouk, ampak zato, da bi študentje spoznali in razumeli t. i. filozofijo aktualnega jezikovnega pouka -- ta je namreč precej drugačna 
  -- od filozofije tistega jezikovnega pouka, ki ste ga bili deležni v osnovni in srednji šoli (znano je, da učitelji pogosto učijo tako, kot so bili sami poučevani; verjetno pa se še spomnite, da je večina Vaših kolegov/kolegic v prvi uri precej negativno ocenila svoj osnovno- in srednješolski jezikovni pouk), in 
  -- od fakultetne sistematizacije jezikovnih pojavov (pogosto namreč opažamo, da učijo sveži diplomanti slovenistike v osnovni in srednji šoli to in tako, kar in kot so poslušali na fakulteti).

  Preseneča me Vaša trditev, da niso bile "razložene od A do Ž" "glavne učne metode (ali stopnje metode, ali učne tehnike) za pouk slovenskega jezika" in da niste ničesar izvedeli, "kakšne so, za katere učne vsebine so primerne". Kaj res niste ničesar izvedeli o raznih vlogah slovenščine v šoli, o pedagoškem govoru, o učencih, za katere je slovenščina drugi jezik, in o njihovih težavah pri jezikovnem pouku ter pri drugih predmetih, o splošnih značilnostih predmeta slovenščina na vseh stopnjah šol, o temeljnem cilju in metodi jezikovnega pouka ter o dejavnostih učencev? Ali pa se Vam to morda ne zdi pomembno? Kaj pa o poslušanju, vrstah poslušanja, načinih neposrednega in posrednega razvijanja zmožnosti poslušanja? Pa o značilnostih branja, stopnjah razvijanja bralne zmožnosti, vrstah branja, preverjanju razumevanja prebranega? Ali o obravnavi neumetnostnega besedila (npr. o dejavnostih pred sprejemanjem besedila, med njim in po njem, in to po ogledu posnetega besedila in po branju besedila določene besedilne vrste)? Ali o razvijanju zmožnosti govornega nastopanja in tvorjenja zapisanih enogovornih besedil? Pa o obravnavi samostalnika v osnovni šoli? 

  Še dobro, da imam zapisane teme predavanj, sicer bi se začela spraševati, po kaj le sem hodila na FF v zimskem semestru ob ponedeljkih popoldne! (Žal pa nimam seznama prisotnih študentov.) Kaj res nisem spodbujala študentov k sodelovanju, izrekanju izkušenj, predlogov ipd.? Sem zavrnila pobudo katerega študenta, npr. Vas? 

  Pravite tudi, da ste "morali zgolj kopirati metodo od didaktike književnosti; na praksi pa smo si še dosti pomagali z učbenikom Na pragu besedila". Ne razumem, zakaj naj bi morali kaj kopirati od didaktike književnosti -- metoda dela z neumetnostnim besedilom (kar je izhodišče jezikovnega pouka) je bila namreč predstavljena na predavanjih, poleg tega ste se z njo zagotovo srečali v učnih načrtih in študijski literaturi (saj ste jo predelali, kajne?), konkretizirana pa je v učnem gradivu za osnovno šolo ter v učbenikih in delovnih zvezkih Na pragu besedila (katerih soavtorica sem).  

  Res je, da so bila predavanja predvsem informativna in da ni bilo vaj, na katerih bi študentje preizkušali priporočene metode dela v razredu. Didaktike se pač ne more (in ne sme) samo naučiti na pamet, temveč jo je treba preizkušati oz. vaditi -- in to ne šele na svojem prvem delovnem mestu! (Vendar pa bo moral na vprašanje, zakaj ni /bilo/ vaj, odgovoriti kdo drug.) 

  Vse bolj se mi zdi, da so izvir Vašega kritičnega mnenja o jezikovni didaktiki na ljubljanski slovenistiki drugačna pričakovanja do tega predmeta -- če Vas prav razumem, ste pričakovali napotke, "kako vse znanje, ki ga dobimo pri monumentalnih predmetih SKJ I, II, III in IV (pa še pri ostalih jezikoslovnih predmetih), prekaliti v pouk, ali pravilneje, uporabiti pri zanimivem in učinkovitem pouku slovenščine". Joj, za to pa je 30 ur predavanj res premalo! Pa tudi škoda jih je, saj jezikovni pouk v osnovni in srednji šoli ni "fakultetno jezikoslovje v malem" -- ZELO VELIKO znanja, ki ga pridobite pri jezikoslovnih predmetih na FF, namreč ne boste NIKOLI neposredno prenesli v šole; fakultetno jezikoslovno znanje naj bi Vam predvsem omogočalo čim večjo ustvarjalnost pri obravnavi nove učne snovi, čim bolj suvereno doseganje ciljev jezikovnega pouka, čim učinkovitejše organiziranje in vodenje samostojnega dela učencev ipd.

  Še to: Izpit je bil res pisni, vendar z možnostjo ustnega zagovora oz. pogovora s študentom; ko si je študent ogledal ocenjeni pisni preizkus, je lahko kaj vprašal, pripomnil, pojasnil ipd. Mislim, da lahko po besednih in nebesednih odzivih študentov trdim, da je bilo zelo malo preverjanja faktografskega znanja in da je prevladovala uporaba znanja v konkretnih primerih oz. okoliščinah, npr. kot prepoznavanje ali ponazarjanje jezikovnodidaktičnih pojmov, načinov/ postopkov obravnave neumetnostnega besedila (npr. sestavljanje nalog glede na raven razumevanja besedila, glede na vrsto iskanih podatkov, glede na dejavnost učenca, glede na strategijo branja besedila) ipd. -- vendar ne kot "primer jezikoslovne naloge za test" (kot pravite), temveč kot primer sodobne obravnave neumetnostnega besedila pri jezikovnem pouku. 

  Vsekakor sem Vam hvaležna za pripombe; kot vidite, sem precej razmišljala o njih in o svojem delu. Očitno sem s tem, da od oktobra 2004 nisem več predavateljica predmeta jezikovna didaktika, ravnala pametno oz. v dobro bodočim profesorjem slovenščine in njihovim učencem.

  In da ne pozabim: LCD-projektor znam uporabljati v določeni meri (npr. za prenašanje računaIniških prosojnic), vendar pogosto še zmeraj vztrajam pri "dobrih starih" grafoskopskih prosojnicah -- iz nekih najnovejših študentskih anket lahko povzamem, da so študentje z njimi in z mojim delom nasploh zelo zadovoljni (pravijo, da zaradi sistematičnosti, preglednosti, postopnosti ipd.). Ampak v življenju je pač tako: Sto ljudi -- sto čudi!

  Lepo Vas pozdravljam.

  Martina Križaj Ortar
-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20050607/700746f9/attachment.html 