[SlovLit] Tsunami

[Peter Jurgec]

Dragi slovlitovci,

vedno znova me presenečajo laične interpretacije fonetičnih realnosti. Gre v
obe strani: pozitivno v smislu impresionističnega, avditivnega vtisa
nestrokovnjaka, ki je lahko fonetiku v pomoč (čeprav ga lahko tudi zapelje),
negativno pa v smislu nepoučenosti. Sem gredo recimo tiste o enem samem
samoglasniku v besedi žvrklja oz. nobenem v besedi čmrlj (Lepo je biti
milijonar, 15. 5. 2004) ali o tem, da slovenske zadnje samoglasnike lahko
"sicer prisiljeno" izgovarjamo nezaokorženo (vir naj bi bil vsem slovenistom
zelo dobro znan), in da relativna tonska višina (angl. pitch) v netonemskih
narečjih ni fonološko relevantna na leksikalni fonetični ravni, kar je
nekako splošno uveljavljeno zmotno mnenje. Mislim, da se Slovenci
nestrokovnjaki vse preradi spuščajo v polemike o jeziku, čeprav o tem vedo
zelo malo. Kar pa je seveda tudi nekaj koristnega (jezik kot vrednota), če
le ne gre v smislu "ti slavisti (= slovenisti?) nam vsiljujejo to ali ono",
kot v primeru v nadaljevanju.

Sem gre tudi tale zapis dr. Milana Orožna - Adamiča, ki ga je posredovala na
forum dr. H. Dobrovoljc:

> Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji -
slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi
prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s
tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je
odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku
resda nekoliko   nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne
opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas
nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako
pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega
latiničnega zapisa TSUMAMI.

Skratka: v primeru cunami je povsem jasno, da ne gre za pravilo pisave po
izgovoru, ampak za sistemsko prilagajanje pravilom slovenskega pravopisa. To
torej sploh ni pravorečno ali fonetično vprašanje. Zlitniki se v globinski
fonološki podstavi včasih nadomeščajo z zaporedjem zapornik + pripornik,
fonetično pa je to upravičeno ravno z zelo veliko pogostnostjo (če ne
univerzalnostjo) prepovedi *homorganski zapornik + pripornik v jezikih
sveta. Globinska zaporedja zapornik + pripornik so namreč izgovorjena kot
enoten zlitnik, ki ga fonetiki od pripornikov denimo ločijo po nenadnem
začetku pripore, medtem ko je pri priporniku postopnejši. Trajanje zapornika
in sorodnega (glede na nagl. mesto, položaj ipd.) pripornika je enako.
(Toliko zaenkrat iz akustične fonetike.) Zato je v jezikih sveta precej
pogostno, da imajo omejitev za zaporedja *homorganski zapornik + pripornik
(to je denimo dokazoval na primeru hrvaščine tudi dr. Škarić na decembrskem
kongresu v Zagrebu). Gotovo se torej ob spremembi zapisa nikakor ne spremeni
tudi izgovor, ki sploh ni problematičen: ne glede, ali napišemo tsunami ali
cunami, izgovorimo lahko le zlitnik, tj. [c], če uporabljam slovensko
transkripcijo (četudi se komu od naravnih govorcev slovenščine "zdi"
drugače). Kar poskusite izgovoriti [t] z odporo, pa boste videli/slišali.
Torej, če uporabim dikcijo dr. Orožna - Adamiča, NIHČE "se ni odločil, da
pač ne gre skupaj "ts", kar je v našem jeziku resda nekoliko nenavadno,
neobičajno ali nerodno". To je pač le stvar pravopisne tradicije, fonetično
pa je stvar kristalno jasna. -- In ni res: japonščina ima fonetično
tipološko s slovenščino tudi marsikaj skupnega (o tem je npr. govorila tudi
Nina Golob 18. 10. 2004 v lingvističnem krožku), vendar o tem kdaj drugič.
(V debato o izvoru in temeljih japonskega latiničnega prečrkovanja pa se ne
bom spuščal, ker o tem premalo vem.)
Ko se dr. Orožen - Adamič zavzema za ohranjanje izvirnega zapisa, je njegova
zgoraj navajana izključno fonetična argumentacija povsem zgrešena.

Lep pozdrav,

Peter Jurgec

----- Original Message -----
From: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Sent: 6. januar 2005 12:03
Subject: [SlovLit] Tsunami


-----Original Message-----
From: Helena Dobrovoljc [mailto:Helena.Dobrovoljc na zrc-sazu.si]
Sent: Thursday, January 06, 2005 10:33 AM
To: Miran.Hladnik na guest.arnes.si
Subject: Začeti polemiko ali ne?

Dragi Miran,
dr. Milan Orožen Adamič je na geografski forum poslal mnenje o
zapisovanju besede "tsunami". Morda bi o tem kaj rekli tudi slavisti.
[...]

Helena

==========


 Spoštovani geografi!


Pritrdim lahko k temu, kar je zapisal dr. Kunaver. Točno je, da se v
svetovni literaturi ta pojav zapisuje kot tsunami. Beseda prihaja iz
japonščine, kjer na žalost zelo dobro poznajo to nadlogo. V latinico so
to besedo zapisali po standardu, ki se je na Japonskem uveljavil konec
19. stoletja. Gre torej za originalen latinični zapis japonske besede in
ne angleško obliko zapisa. Ti zapisi skrbno sledijo izgovorjavi in črke,
kar je
zanimivo, se izgovarjajo prav tako, kot to počnemo mi Slovenci. A je a
itd.  in ne tako kot je to v angleščini. Zato, če Slovenec natančno bere
latinični zapis japonskega besedila ga izgovarja presenetljivo prav. To
trdim na osnovi učenja Japonščine leta 1985 na Japonskem in
izobraževanja o naravnih nesrečah, ki je večinoma potekal v Centru za
naravne nesreče v Tsukubi. V tem primeru bi morali ime kraja posloveniti
v Cukubo in tako naprej...  Zgodba brez konca in nihče več nebo vedel
kaj je prav. V času globalizacije, interneta in sodobnih komunikacij
velja v največji možni meri slediti originalnim oblikam zapisov, s tem
se stvari poenostavijo in možnosti zmešnjav se zmanjšajo. Pomislite samo
na pošto...

 Menim, da je to, kar pri nas počno novinarji, oziroma lektorji -
slavisti s slovenjenjem "ts" v "c" svojevrstno nasilje, ki sledi
prosulemu pravilu "piši kao govoriš". Še več in bolj nerodno je, da se s
tem spremeni tudi izgovor, morda tudi pomen besede. Skratka nekdo se je
odločil, da pač ne gre, da bi bila skupaj "ts", kar je v našem jeziku
resda nekoliko   nenavadno, neobičajno ali nerodno... nikakor pa to ne
opravičuje pačenja originalne oblike zapisa. Japonščina je za nas
nekoliko nenavaden jezik, ki s slovenščino nima kaj dosti skupnega, tako
pač je. Zato se odločno zavzemam za ohranitev originalnega japonskega
latiničnega zapisa TSUMAMI. Tega pravopis izrecno ne prepoveduje, tam je
zapisano

"tsunami -ja [cu] m s -em (a); gl. cunami" in
"cunami -ja m s -em (a) |popotresni morski val|".

Še to, mislim,da si je lektor predstavljal, da je zapis tsunami ameriška
oziroma angleška oblika zapisa japonske besede in jo je zato seveda
treba spremeniti. Pa temu ni tako! Res pa je, da se v angleščini
striktno piše tsunami in to je vse. Preprosto to je mednaroden termin,
kot naš kras (karst) na primer. Gre za to, da tako, kot smo mi
občutljivi na skrben zapis naših besed, velja biti pozoren tudi do
zapisovanja tujih besed, zemljepisnih imen in podobno.

 dr. Milan Orožen Adamič
www.zrc-sazu.si/gi/milan.htm

_______________________________________________
SlovLit mailing list
http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit
Prispevke pošiljajte v goli besedilni obliki (Format --> Plain Text) na
naslov slovlit na ijs.si. Šumevce prikličite na zaslon z izbiro Format -->
Encoding --> Central European (ISO).