[SlovLit] Primerjalna knji¾evnost ¹t. 2, december 2004

[Siol]

V novi številki Primerjalne književnosti je objavljenih sedem razprav
domačih in tujih raziskovalcev. Peter V. Zima s Fakultete za kulturne vede v
Celovcu je v članku z naslovom Primerjalna književnost in družboslovne vede
opozoril, da lahko primerjalna književnost, ki se ukvarja z večkulturnimi in
večjezičnimi konteksti, pomaga družboslovcem, kadar se pojavijo medkulturni
problemi ali težave pri prevajanju. Po drugi strani lahko družboslovne
znanosti prispevajo k boljšemu razumevanju tipoloških in genetičnih
primerjav v primerjalni književnosti. Avtor na koncu očrta sociološko
podlago novega tipa primerjalne književnosti, ki jo definira kot
socio-semiotiko. Vid Snoj v članku "Slepi nemir človeštva": Kocbekovo
pesnjenje zgodovine izhaja iz trditve, da je Kocbek pesnik zgodovine. To
trditev utemeljuje z razločevanjem pesnjenja o vélikih dejanjih oziroma o
zgodovini od pesnjenja zgodovine same in jo razvija ob interpretaciji treh
Kocbekovih pesmi. Razprava Retorika iskrenosti Pétra Hajduja z Inštituta za
literarno vedo v Budimpešti izhaja iz prepričanja, da ima pojem iskrenosti
še vedno dokaj pomembno vlogo v klasični filologiji, čeprav ga je literarna
teorija v 20. st. diskeditirala. Avtor analizira razprave o iskrenosti ali
ironičnosti Katulove in Horacijeve poezije, pri tem pa ga zanima, katere
retorične formacije besedilu omogočajo, da je prebrano kot iskreno. Matjaž
Zaplotnik je v razpravi Motivi krsta pri Tassu in Prešernu najprej pregledal
dosedanje študije o Tassovih vplivih na Prešerna, v osrednjem delu študije
pa je z natančno primerjavo motiva krsta pri obeh avtorjih ugotovil, da
okoliščine Črtomirovega krsta spominjajo na okoliščine Klorindine
spreobrnitve. V razpravi Literarnozgodovinski pojmovnik za literaturo
moderne: revizija in nekaj predlogov se Vanesa Matajc ukvarja s problemom
periodizacije literature v obdobju moderne. Predlaga, naj literarna
zgodovina namesto tradicionalnega pristopa, ki razlike poenoti, uvede
prelomno-mutacijski vidik pri proučevanju različnih razmerij, ki nastajajo
med literaturo moderne in njenim (foucaultovskim) "premičnim temeljem".
Barbara Zorman se v razpravi Predstavljanje subjektivnosti lika v literaturi
in filmu ukvarja z žariščenjem v literarni in filmski različici Peklenske
pomaranče, to pa tako, da nakazuje specifike manipulativnega potenciala
filma in literature. V prvem delu razprave Teorije/teorija diskurza in
literarna veda (drugi del bo objavljen v naslednji številki) je Alenka Koron
opozorila na terminološke zadrege, ki so posledica raznovrstnosti teorij
diskurza, pregledala pa je tudi najpogostejše koncepcije diskurza
(lingvistične, naratološke, Bahtinove, Kristevine, filozofske in
Foucoultove) in njihove spoznavnoteoretske predpostavke.


V rubriki Kritike so objavljene ocene štirih znanstvenih monografij tujih
avtorjev (med njimi nove predsednice Mednarodne zveze za primerjalno
književnost Tanie Franco Carvalhal). Številko skleneta izčrpni poročili o
posvetovanju "Znanstvene izdaje v elektronskem mediju" in simpoziju
"Kosovel: Med etiko in poetiko".

Naročila in prispevke lahko pošljete na naslov: darja.pavlic na uni-mb.si