FW: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za domače branje

[Miran Hladnik]

-----Original Message-----
From: klemnov na email.si [mailto:klemnov na email.si] 
Sent: Tuesday, October 26, 2004 9:01 AM
To: miran.hladnik na guest.arnes.si
Subject: Re: [SlovLit] Društvo staršev o izboru knjig za d omače branjed
omače d omače branjed omače branje branje

Svoje misli bi moral poslati že včeraj, pa se je zapletlo z e-pošto. Se 
opravičujem, ker se v nekraterih stvareh zdaj ponavljam. 

Žal je pobuda premalo konkretna, da bi se jo dalo verodostojno
komentirati. Za 
začetek dialoga bi bil nujen seznam odlomkov, ki so sporni in otrokom 
nerazumljivi, konkretizirati bi bilo nujno veliko zelo splošnih fraz,
pod 
katere se lahko podpiše vsak svetovni ali verski nazor (vsi si najbrž
želimo, 
da bi otroci zrasle v zrele, odgovorne in srečne ljudi). Razvidno je le,
da 
pobuda izraža - legitimno - mnenje določenega dela staršev, ki pa se ne
more in 
ne sme uveljavljati kot splošno pravilo, saj je v marsičem izraz
določenega 
življenjskega nazora.    
Pobudo bom komentiral le tam, kjer sem bolj določno razumel, kam "pes
taco 
moli". 

1. "Pri izboru priporočljivega ali obveznega čtiva je potrebno v
prihodnje bolj 
upoštevati razvojno-psihološke in pedagoške vidike ter morebitne vzgojne

učinke. Zato želimo opozoriti strokovno javnost, naj v svojih odločitvah

upoštevajo vse tiste starše in njihove otroke-dijake, ki jim ni vseeno,
o čem 
razpravljajo in kaj vrednotijo in interpretirajo na maturitetnem eseju."

Gotovo je razvojno-psihološko-pedagoški dejavnik pomemben pri izboru
knjig v 
OŠ, v srednji šoli, sploh pa pri maturantih, ki naj bi z maturo
prestopili prag 
zrelosti in vstopili v svet odraslosti, pa je izpostavljanje tega
dejavnika 
lahko hitro podcenjujoče in pokroviteljsko do mladih. Dosedanje
poučevanje mi 
kaže, da učencem do zdaj ni bil tuja še nobena življenjska oz. bivanjska

izkušnja, ki se je pojavila v literaturi. Odločilnega pomena je piščeva
(in 
učiteljeva) predstavitev te izkušnje: če zna učitelj to izkušnjo
približati na 
zanimiv (in nevtralen) način,  je lahko še tako tuja, pa jih bo
pritegnila, če 
pa je predstavljena dolgočasno, zanjo ne kažejo nobenega zanimanja, pa
naj jim 
bo še tako bližnja in domača. Lansko leto npr. sta bila v maturitetnem
izboru 
romana Krasni novi svet in Alamut, ki na temo spolnosti ne varčujeta 
z "grobimi" prizori in besediščem, pa to večini maturantov ni
preprečilo, da mi 
ne bi na vsakem koraku zagotavljali, kako sta jima prav ta romana
pomagala pri 
razumevanju, kaj je to dobro in kaj slabo. 
Pred dvema letoma sem v okviru Cankarjevega priznanja "delal" roman
Filio ni 
doma Berte Bojetu. Čeprav je roman "poln sodomije", dijakov od branja ni
toliko 
odvračalo težko življenje glavne osebe, ampak prej hermetični pripovedni

slog. "Sodomija" je bila pravzaprav ena izmed tistih stvari, ki jih je k
branju 
najbolj privlekla. Njihov sklep pa seveda ni bil "Kul, tudi jst hočem to

probat", ampak "Šit, tudi take stvari se dogajajo, zakaj jst o tem nč ne
vem, 
zakaj so vsi o tem tko tih". Celo tako bi rekel: mislim, da je t. i.
težkih tem 
oz. tem, katerih vzgojni učinek naj bi bil ničen/negativen, v učnem
programu 
prej premalo  kot preveč. Dostikrat doživim, da se dijaki najbolj
odprejo prav 
pri obravnavi tem, za katere sem prepričan, da jih "razvojno-psihološko"

presegajo. Včasih se odprejo celo preveč in marsikoga izmed staršev bi 
presenetilo, koliko izkušenj "odraslega" sveta že imajo njihovi otroci.
Na 
žalost, ne iz knjig. In morda bi bila kakšna taka izkušnja manj, ko bi
se z njo 
že prej srečali. 

2. "Namesto enega samega obveznega literarnega dela za maturo je treba
ponuditi 
dijakom več tematsko različnih besedil, izbor pa prepustiti njim in
njihovim 
staršem."

Menim, da je ta zahteva ob sedanji zasnovi mature, trenutnem številu ur
za 
slovenščino, številu učencev v razredu in obremenjenosti učiteljev
nerealna. Da 
pa bi izbor prepustili tudi staršem?!?

[Klemen Lah]