FW: [SlovLit] Fw: Izbira/izbor literature za učence in dijake.

[Miran Hladnik]

-----Original Message-----
From: breda pogorelec [mailto:breda.pogorelec na guest.arnes.si] 
Sent: Tuesday, October 26, 2004 10:53 AM
To: Miran
Subject: Re: [SlovLit] Fw: Izbira/izbor literature za učence in dijake.


Dragi kolegi, Tale debata z zahtevo, da bi starši izbirali (beri:
cenzurirali) literaturo me je pretresla. Pred pol stoletja sem kratek
čas učila zunaj Ljubljane - in čeprav naj bi takrat bilo tako imenovano
enoumje, sem lahko razvijala svoje delo po svoji presoji. Ob učnem
načrtu seveda. Na robu slovenskega ozemlja je bilo že takrat aktualno
slovensko nacionalno vprašanje. Tovrstno pojasnjevanje sicer ni bilo v
programu, a ker sem ga sama študirala vse od leta 1947 (doživetje
nacionalnega zatiranja na delovni akciji Šamac-Sarajevo - in 1948 izpit
iz "narodne" zgodovine), se mi je zdelo prav, da o tem v šoli govorim.
Sicer se mi je zgodilo, da me je eden od šestošolcev (poznejša druga
gimnazija), ki mi je bil prijazno naklonjen, o priložnosti opozoril, da
so nekateri, ki zapišejo vsako besedo - in potem je šlo to seveda
naprej, a ustavilo me to ni.  Glede literature pa: poskušala sem biti
ažurna in sem dijake opozarjala tudi na branje revij in aktualnosti na
primer v Naših razgledih. - Toda ob tej debati me je včeraj ob TV
poročilih pretreslo nekaj drugega, kar tudi spada med naloge
slovenista: na vprašanje novinarke, ali je prav, da sredi Ljubljane v
novi trgovini prodajalka (ali inštruktorka) ne zna streči strankam v
slovenščini, je mlada nakupovalka prepričano odgovorila, da je vseeno,
saj da znajo angleško!! O tem nisem zasledila še nobene debate - pa
sprašujem, ali slovenisti natanko 25 let po Slovenščini v javnosti res
ne znajo (!) dopovedati učencem, da slovenščina v Republiki Sloveniji ni
jezik njihove izbire, ampak njihovega bivanja, ustvarjanja, samozavesti.
Tu se misel spotika - tudi literatura je ustvarjanje sveta v jeziku, ki
ga živimo. Sama bi debato, ki je zašla v ideologijo enoumja (mislim da s
strani staršev), peljala v drugo smer. Vprašanje pa je, ali pridejo
današnji gimnazijci in drugi iz šole z vsaj približnim vpogledom v
slovensko literaturo skozi zgodovino (sama sem hvaležna prof. Francetu
Tomšiču, ki je bil moj razrednik pred maturo - tisti pregled, ki ga je
Tomšič znal prikazati (ob lastni redukciji informacij) je bil osnova za
kasneje. Da je vrednot, ki jih skušajo posredovati slovenisti, veliko,
je znano - seveda pa nikomur ni mogoče ukazati, da jih sprejme - a
ponuditi to možnost je treba - in o tej ponudbi bi kazalo odpreti
razpravljanje v vsej stroki, ne samo znotraj didaktike.  Pa lep pozdrav
vsem! Breda Pogorelec