[SlovLit] Izrazje v IT

[Miran Hladnik]

----- Original Message -----
From: "Janez Dular" <Janez.Dular na gov.si>
To: <slovlit-owner na ijs.si>
Sent: Friday, December 12, 2003 3:38 PM
Subject: Izrazje v IT

Dragi Miran,

gradivo sem poslal Slovlitu na posredno pobudo Tomaža Erjavca kot enega
izmed povabljencev na sestanek o afni in lojtri. Domnevam, da so težave
zaradi  priponk z datotekami, ki vsebujejo vzorce dosedanjih odgovorov v
slikovni obliki. Ker smo jih prejeli samo v slikovni obliki (po faksu), ne v
tekstovni, in ker smo želeli ohraniti vtis avtentičnih dokumentov, smo jih
poskenirali in potem še "pozipati", da jih je bilo mogoče stlačiti v
dovoljeni obseg e-sporočila). Zdaj sem jih ročno prelil  (pretipkal) v golo
tekstovno obliko in upam, da bo sprejemljivo. Lep pozdrav, Janez.

========

O s n u t e k   11. 12. 2003

Slovenski izrazi za <@> in <#> v informacijski tehnologiji

1. Z naglim razvojem informacijske tehnologije je v našem sporočanju nastala
potreba po slovenskih poimenovanjih za  znamenji @ (v elektronskih naslovih)
in # (na tipkovnicah prenosnih telefonov). Doslej sta se v teh vlogah
najbolj uveljavili besedi afna in lojtra, vendar pri tem ne gre za nemotečo
terminologizacijo; izhodiščna slogovna zaznamovanost omenjenih besed je v
jezikovni zavesti številnih Slovencev  tako močna, da kljub njuni desetletni
rabi v novih vlogah ni zbledela. Pojav je sicer izredno hitro prestopil meje
strokovno specializiranih matičnih okolij (računalništvo, telekomunikacije
ipd.) ter s pogostno rabo v najširših krogih uporabnikov in delnim
generacijskim poudarkom izgubil žargonsko barvo in se približal pogovorni
vrednosti s slengovskim odtenkom, očitno pa ne more doseči popolne
nevtralnosti. Od ljudi, ki jih sedanje stanje moti, je znova in znova
slišati pobude (doslej neorganizirane in neusklajene), naj se za javno
sporočanje v knjižnem jeziku predlagajo in vpeljejo izrazi, ki s svojo
konotacijo ne bodo zbujali slogovnega nelagodja. Kljub deloma drugačnemu
jezikovnemu občutku posameznikov (posebno iz mlajše generacije) bi torej
težko trdili, da je zadeva zaradi desetletnega spontanega razvoja že
najustrezneje urejena in dokončno ustaljena ter da bi bil vsakršen poskus
načrtnega izraznega preurejanja na tem področju za nemoteno sporazumevanje
popolnoma nepotreben oziroma prepozen, gotovo obsojen na neuspeh.

2. Kot zamenjava za besedo afna so bili doslej v tej rabi evidentirani
izrazi pri, ad, znak, polžek, ajka, za besedo lojtra pa izrazi lestev,
lestvica, višaj, mreža, plot. Po razčlembi in primerjavi lastnosti teh besed
na pomenski, slovnični, izrazni in (deloma) pragmatični ravnini menimo, da
bi bila v prvem primeru najustreznejša rešitev ajka, v drugem primeru pa
višaj. Utemeljitev:

- Ajka <@> je popolnoma nova, slogovno še neobremenjena slovenska beseda;
kolikor je opazna zaradi svoje novosti, je to skladno z novostjo pojava, ki
ga želimo poimenovati (znamenje @ je bilo v slovenskih besedilih pred
razmahom elektronske pošte neznano); njena razumljivost je kljub novosti
lahka zaradi razvidne besedotvorne sestave in jasne pomenske motivacije (ime
črke a kot izhodišče poimenovanja za njeno likovno stilizacijo @); izgovorno
in slovnično je beseda ajka neproblematična (pregibnost, nadaljnje
besedotvorne možnosti), slušno pa zadosti izrazita, tako da bi se lahko
hitro prijela.

- Višaj <#> je v slovenščini utrjen izraz glasbene stroke, vsem znan že iz
osnovne šole (samo znamenje # se uporablja tudi v jezikoslovju, vendar tam
ni poimenovano s posebnim izrazom);  izgovorno in slovnično je
neproblematičen (pregibnost, nadaljnje besedotvorne možnosti), slušno pa
zadosti izrazit; nevarnosti nesporazuma zaradi pomenskega mešanja dosedanje
in nove rabe besede višaj se ni bati, ker sta si dosedanje in novo
sporazumevalno področje zadosti narazen.

3. Vsem, ki jih izraza afna in lojtra motita, torej priporočamo, naj skušajo
pri svojem javnem sporočanju enotno uporabljati za poimenovanje znamenja @
besedo ajka, za poimenovanje znamenja # pa besedo višaj. Če se bo predlagana
raba zadosti uveljavila, jo bodo kot normativno lahko sprejeli tudi
prihodnji jezikovni priročniki, če pa bo ostala popolnoma obrobna (na ravni
neodmevne pobude), bo treba čez čas v teh priročnikih pogojno (posebej za
področje informacijske tehnologije) vpisati terminološko rabo besed afna in
lojtra.

4. Ta izjava ne pomeni zavzemanja za počezno prepoved doslej rabljenih
izrazov -- je le predlog za izbiro poti do najustreznejših možnosti v
knjižni slovenščini. Uspešnost uveljavitve predloga je močno odvisna od
enotnega nastopa jezikoslovcev in informatikov ter od podpore množičnih
občil v prizadevanju za jezikovno kulturo kot pomemben dejavnik družbenega
sporazumevanja.

Ljubljana, 27. 11. 2003

Individualni podpisi predlagateljev (lahko z navedbo položaja/ustanove) ali
povzemajoče splošno poimenovanje (npr. "Neformalna skupina jezikoslovcev,
informatikov in publicistov")

=======

Vzorci dosedanjih odzivov na predlog:

1. MINISTRSTVO ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO

   V zvezi z Vašim dopisom z dne 12. novembra 2003 (št. 206/03) vam
odgovarjamo in predstavljamo stališče, ki odseva poglede precejšnjega dela
zaposlenih na Ministrstvu za informacijsko družbo. O vaših predlogih za novo
poimenovanje znakov @ in # smo namreč opravili enostavno anketo po
elektronski pošti. V prilogi, v kateri, kot razumemo, povzemate osnovne
sklepe oktobrske razprave, ste navedli precej razlogov za zamenjavo
poimenovanj in pomislekov glede uporabe trenutno uveljavljenih
poimenovanj -- afna in lojtra.

   Slogovna zaznamovanost obeh navedenih poimenovanj se nam ne zdi posebej
problematična, še posebej ne v luči enega od jezikoslovnih izhodišč, tj.
praktične uveljavljenosti določenega izrazja. Spomnimo se, primeroma,
razprav in razmeroma neugodnih reakcij določene javnosti, ko so se pojavili
različni predlogi za poimenovanje zgoščenke (plošček, tlačenka ipd.).

   Na podlagi naše "ankete" med zaposlenimi bi lahko ugotovili, da novi
poimenovanji za znaka @ in # nista nujno potrebni. Vendarle pa predlaganima
novima poimenovanjema na Ministrstvu za informacijsko družbo ne nasprotujemo
in končno odločitev, razumljivo, prepuščamo jezikoslovni stroki.

   Lep pozdrav,

dr. József Györkös, državni sekretar


2. AMEBIS (Miro Romih)

   Najprej bi se rad opravičil za našo neudeležbo na srečanju dne 29. 10.
2003. Čeprav smo imeli namen priti, je splet okoliščin odločil drugače.
   Kar se obeh predlogov tiče, vam želimo povedati, da sta nam oba zelo
všeč, če pa se bosta "prijela", pa je seveda odvisno od mnogih dejavnikov,
predvsem od dosledne uporabe novih imen v pomembnejših računalniških revijah
in literaturi.
   Lep pozdrav, Miro


3. MICROSOFT (Slovenija)

   V imenu družbe Microsoft se vam zahvaljujem za vaše povabilo k
sodelovanju in prejeto obvestilo s predlogom besedila za javno izjavo
"Slovenski izrazi za <@> in <#> v informacijski tehnologiji".
   V primeru, da se bodo predlagana nova imena uveljavila v vsakodnevni
rabi, jih bomo pri Microsoftu postopoma vpeljali v naše izdelke.
   Lepo vas pozdravljamo!
   Jaka Stele, generalni direktor