[SlovLit] O kartuziji

Pon Dec 9 13:52:24 CET 2002

From: "Ziva Vidmar" <ziva.vidmar na cankarjeva-z.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Monday, December 09, 2002 1:19 PM
Subject: Re: VST&comp.

Živa Vidmar: Kartuzija v SP in VST

Ali se prav naglašuje kartúzija ali kartuzíja se sprašujeta v svojih sestavkih Marta Kocjan-Barle in Jože Toporišič.  

Pa poglejmo, kar je bistvenega, najprej v SP: kartuzíja - kartuziján - kartuzijánski (samostan, menih, red) Žíčka kartúzija (kraj)

in nato v VST:      kartuzíja [po vasi Chartousse v pokrajini Duphiné, kjer je bil ustanovljen prvi samostan] samostan kartuzijanskega reda

                                kartuziján [nlat. cartusianus] 1. pripadnik strogega katoliškega reda ustanovljenega 1084 rel. 2. učenec v kartuzijski šoli kartuzijánka evropska kratkodlaka mačka kartuzijánski ki se nanaša na kartuzijo in kartuzijane (~a mačka, ~i liker)

Najprej naglas. Jasno je, da se je VST strogo ravnal po SP (SP pa verjetno po Verbincu), zato je v obeh nesporen naglas: kartuzíja. In v obeh je narobe. Namreč izvor besede je po francoski vasi, ki jasno nakazuje, da je naglas na drugem zlogu (prebrali bi šartús, sodobna francoska izpeljava pa je chartreux /šártr/ - žal za staro vasi nad Grenoblom nimamo podatkov. Izpeljavo izgovora kartúzija nam dokazujeta najprej Žička kartuzija in tradicija starejših osrednjeslovenskih kulturnikov (France Stele, Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Ivan Levar itd.), ki so naglaševali kartúzija, pa naj je šlo za Žičko ali Pletersko. Verjetno je tako naglaševal Stendhalovo Parmsko kartuzijo tudi slovenski prevajalec, vsekakor pa so izgovarjali Pléterska kartúzija vsi prijatelji priorja Edgarja Leopolda. Naglas Žíčka kartúzija vsekakor ni neka lokalna posebnost (Toporišič), ampak je strokovni izraz iz umetnostne zgodovine in literarnega sveta. Na podlagi tega trdim, da je naglas kartuzíja prej lokalnega izvora, ki je pač po (recimo) štajerskih sestavljalcih premagal v SP in zatem v VST (atonemski narečni naglas je premagal osrednje tonemsko naglaševanje) ali pa zgrešena dediščina Verbinca, ki je izhajal iz naglasa -íja iz nlat. Cartusia. 

Izpeljave iz kartuzije in kartuzijanov. V prvi redakciji črke k v VST (ki sem jo opravila sama), sem se izognila pridevniškim oblikam kartuzijanski in kartuzijski, ker sem se zavedala, da pridevniški obliki izhajata vsaka iz svojega samostalnika, obe pa iz novolatinščine (Ordo Cartusiensis, OCart., 1086) in ne iz francoščine in novolatinščine. Vedela sem, da se kartuzijanski nanaša samo na izpeljavo iz kartuzijanec (~ meniški red). Vsi ostali pridevniki, pa se nanašajo na kartuzijo, tj. kartuzijski: kartuzijska mačka = kartuzijanka (v katalogih mačjih razstav bomo dobili prej izraz kartuzijska mačka, skoraj nikoli kartuzijanka) ter kartuzijski liker, ki ga poznajo Francozi in mi pod imenom chartreuse [/šartröz/ fr. kartuzij(k)a; kartuzijska] kartuzij(an)ski zeliščni liker (zeleni, rjavi ~) <zeleni je po barvi in okusu podoben češki beherovki; ima večjo stopnjo alkohola kot rjavi - Sova>. 

===============

Za pokušino je tale prispevek v formatu html. Slovlitjani, prosim poročajte,
če vam poštni program teksta ne bo prebral prav. lpmiran

-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20021209/a3740999/attachment.html 