[SlovLit] VST CZ -- prvi vtis

[Igor Kramberger]

Dober dan vsem:

0.
pa smo ga do'cakali. Napovedan je bil za september in je iz'sel konec 
novembra. Kljub uspe'snemu zbiranju prednaro'cnikov smo zdaj dele'zni 
telefonskih klicev zavzetih prodajalcev po sejemsko zni'zani ceni. 
Prvi vtis pomeni, da sem prebral uvodna, pojasnjevalna besedila in da 
sem polistal po slovarskem delu, kjer sem iskal pojasnila o izrazih z 
enega samega podro'cja: tisk in pisave. O tem sem pa'c pisal 'ze pri 
analizi SP2001.

1.
Slovar je nastajal 'stiri leta, je zapisano v Uvodu (str. VIII), a je 
dobil sedanjo podobo, kot je mogo'ce sklepati iz namiga v Uvodu in 
podatkov v kolofonu, v dveh tretjinah (8 mesecih) leto'snjega leta. 
Zadnjih 11 dni nastajanja je bil brez glavnega "urednika-redaktorja". 
V kolofonu je namre'c na vrhu zapisano, da je bil Milo's Tavzes 
"urednik-redaktor" od marca do oktobra 2002; na dnu pa pi'se, da je 
bila redakcija kon'cana 11. novembra 2002. Neizbe'zno nastane vtis, 
da so posamezne kose slovarja sproti po'siljali v tiskarno v 
osvetljevanje -- in ko je bilo zbranih 16 strani, so natisnili polo 
in jo shranili do vezave.

Obdelanih je 18 podro'cij od predvidenih 240 (str. VIII), vendar ni 
jasno, ali bo sledil 'se ducat podobnih zvezkov ali ne (222 deljeno z 
18). Ve'cino podro'cij so obdelali 'studenti, ki so jim svetovali 
njihovi profesorji in drugi strokovni sodelavci. Pomagali pa so si s 
skoraj vsemi strokovnimi priro'cniki, dostopnimi v sloven's'cini -- 
branje tega seznama na straneh XIII--XVI je zelo pou'cno. Med drugim 
so uporabili tudi slovenski knjigi o golfu in baseballu; niso 
spregledali raznih prilo'znostnih 'solskih izdaj (Glasbene tujke je, 
denimo, izdala gimnazija in srednja kemijska 'sola v Ru'sah; 
Slovenski slikovni letalski leksikon obstaja kot skripta, dobili pa 
so v uporabo recenzijski izvod). 'Skoda, da knjig niso razvrstili po 
abecedi podro'cij, zdaj so namre'c pome'sane avtorske knjige s 
kolektivnimi v abecedno zaporedje priimkov in stvarnih naslovov. Prav 
tako bi lahko izbrali nekoliko bolj sofisticirano obliko 
bibliografske zabele'zbe, 'ceprav je res, da je uporabljena oblika 
dosledno izpeljana.

Ra'cunalni'stvo, ki je danes podlaga tiskarstvu, je obdelano s 
pomo'cjo dveh priro'cnikov:
-- Pahor, David; Drobni'c, Matija: Leksikon ra'cunalni'stva in 
informatike. Ljubljana 2002.
-- 'Ziljak, Vilko: Ra'cunalni'ski fotostavek. Ljubljana 1988.

Za tiskarstvo ni navedena nobena specializirana knjiga, zato pa je ta:
-- Georges, Jean: Pisava, spomin 'clove'stva. Ljubljana 1994.

Gesla 'roman a clef' ni v VST -- a ni ga niti v "sovi" Literatura; 
prav vse "sove" skupaj z veliko so bile ob "Verbincu" osnova za 
oblikovanje besedi's'ca (str. XII).

2.
Izid SP2001 je pomenil za sodelavce o'citno velik izziv. Vendar je 
bilo prevzemanje izrazov za opis lastnega dela premalo domi'sljeno, 
zato je pri'slo do napak oz. preskakovanja med ustaljenimi izrazi in 
novostmi, uvedenimi s SP2001. Medtem ko najdemo v pravopisu 
'slovarske sestavke', ki so razdeljeni na 'izto'cni'cne' in 
'podizto'cni'cne sestavke', so v VST enoto poimenovali 'geslo'. Kar 
je v SP 'oglavje', je v VST razdeljeno na 'geselsko glavo, tj. 
izto'cnico' in 'zaglavje'. Kar je v SP 'razlaga', je v VST 'geselski 
'clanek'. (str. X)

Zmeda je 'se ve'cja pri naslovu II. poglavja Navodil za rabo: Glava 
in oglavje. V SP je 'oglavje' 'clenjeno na 'glavo' in 'zaglavje', ki 
je v VST preme's'ceno v III. poglavje. Razli'cno je tudi razdeljena 
vsebina tega dela gesla (slovarskega sestavka). Kar je v SP 
predstavljeno v 'zaglavju', je v VST uvr's'ceno v 'oglavje', zato pa 
je v 'zaglavje' ob izgovoru uvr's'cena 'se etimologija izto'cnice. 
Zakaj je nato etimologija opisana podrobneje 'sele v V. poglavju, 
torej po IV. poglavju s pojasnili, kako je zgrajen 'geselski 'clanek' 
('razlaga'), ni jasno.

Za konec 'se majhna 'cutna primerjava:

Papir je debelej'si kot v SP2001, na otip se zdi satiniran -- bomo 
videli, kateri bo bolje prenesel stalno prijemanje in drgnjenje. 
Slovar ima 500 strani manj kot SP2001, 'ceprav je debelina knji'znega 
bloka skoraj enaka.

3.
*Serif* je najbr'z prej okrasna 'crtica ob zaklju'cku glavnih linij 
'crke in ne zgolj pre'cna 'crtica na zgornjem in spodnjem robu 'crke 
(pri 'grotesknih' ali 'egiptovskih' oblikah pisav zagotovo ni samo 
pre'cna, pri renesan'cnih, baro'cnih in klasicisti'cnih pa je zelo 
razli'cno zaobljena).

*Ligatura 3.* je res povezava, zdru'zitev dveh (tudi treh) 'crk, 
vendar ne na eni tipki. Kolikor gre za ra'cunalni'ski vnos, je za 
posebne in redkeje uporabljane znake treba praviloma uporabljati 
kombinacijo ve'c tipk (praviloma dvakrat po dve), pri LaTeXu pa 
vnesti niz ukaznih in oblikovnih znakov, iz katerih nastane 
potrebovan posebni znak za izpis (prikaz). Sicer pa so ligature 
vpeljali 'ze pisarji, saj so z njimi lahko zagotovili ujetje besedila 
v za'crtano zrcalo na strani.

*Kurzor 2.* je prej mesto, kjer bo na zaslonu viden vnos naslednjega 
znaka ali ukaza, kot pa mesto naslednje operacije.

*Kurziva* je opisana kot le'ze'ce tiskane 'crke, podobne pisanim; 
vendar bi bila glede na neko drugo mesto v slovarju primernej'sa 
oznaka po'sevni / le'ze'ci slog pisave / 'crk. V Navodilih za rabo je 
raba neenotna: na str. X je navedeno, kaj vse je postavljeno v 
'le'ze'ci pisavi', na str. XI pa je zapisano:  IV.4 'kurzivni zapis 
podgesla'.

*Font* je hkrati pisava in nabor znakov, ki so ob tem enake 
velikosti, sloga in oblike. Izraz je povezan zgolj z 
ra'cunalni'stvom, ne pa tudi s tiskarstvom. Najbr'z je to zgolj 
pisava enake oblike. Vsaka pisava tvori dru'zino z razli'cnimi slogi 
(kurziva, polkrepko, mastno, ...). Tehni'cno so PostScript in 
TrueType pisave vektorske pisave, ki jih je mogo'ce uporabljati v 
poljubni velikosti. Slednji'c nabori znakov nimajo ni'c skupnega s 
pisavami, 'ceprav je pogosto res, da dobimo pisave, ki ne vsebujejo 
znakov, potrebnih za pisanje slovanskih jezikov (to sem zapisal s 
povsem lokalne perspektive).

Neko'c so res obstajale tako imenovane bitmap verzije pisav, ki so 
bile narejene za vsako velikost posebej ('se danes so del vsake 
distribucije LaTeXa), a 'Computer Modern' je ena sama pisava, ki 
obstaja v zelo razli'cnih velikostih.

Nabori znakov so bili posledica omejitev, da so znali programi 
uporabljati zgolj 256 mest v naboru znakov. In razli'cni nabori so 
nastajali glede na to, kako so zapolnili decimalna mesta od 128 do 
255. Font ali pisava kot zdru'zitev dolo'cenega nabora in sloga v 
enoto obstaja kot tr'zni predmet: tako se pisave ali fonte prodaja. 
P. Jakopin je za program Eva oz. za izdelavo slovenski slovarjev 
(jezikovnih priro'cnikov) pripravil posebni verziji dveh pisav s 
precej ve'c kot 256 znaki. Unicode pa na povsem novi podlagi dolo'ca, 
kaj so nabori znakov.

Morda je 8 mesecev res prekratko obdobje, da bi se lahko posamezni 
uredniki poglobili v svojo tvarino, pregledali obstoje'ce 
priro'cnike, povpra'sali izvedence in redaktorsko pripravili geslo 
ali slovarski sestavek (kaj pomeni kombinacija: urednik-redaktor v 
primeru VST, bi kljub temu rad izvedel). Upajmo, da bo ducat 
naslednjih zvezkov po tej plati bolj prepri'cljiv.

Lep pozdrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si