Fw: [SlovLit] Zlati boben

[Miran Hladnik]

From: =?iso-8859-2?Q?Mojca_Tomi=B9i=E6?= <Mojca.Tomisic na guest.arnes.si>
To: "SlovLit" <slovlit na ijs.si>
Subject: Slovenscina
Date: Tue, 22 Oct 2002 18:03:21 +0200

Lep pozdrav vsem!

Samo tole: popolnoma se strinjam z g. Oslakom. Ce nas bodo zatirali, se
bomo vsaj spet enkrat zavedeli, kaj imamo, in morda se bomo celo nehali
prodajati za drobiz. Slovenscina ne bo izumrla, brez skrbi. Tisti, ki se
prodajajo v tujem jeziku, se ne zavedajo, da s tem izgubijo vsaj pol
cene. Kako naj nas spostujejo tuji poslovnezi, ce se sami ne? Cas je, da
tudi gospodarstveniki pocasi to ugotovijo ... Do takrat pa ima
slovenscina dovolj privrzencev, ki jo spostujejo in negujejo.

LP,
Mojca

===============

----- Original Message -----
From: "Marko Juvan" <Marko.Juvan na guest.arnes.si>
To: "Miran Hladnik" <miran.hladnik na guest.arnes.si>
Sent: Tuesday, October 22, 2002 3:59 PM
Subject: Re: [SlovLit] Zlati boben


> Nekaj kratkih pojasnil Adi Vidovič Muha in Vinku Oslaku
>
> Zame je slovlit sproščen, diskusijski medij, zato si v njem privoščim
izreči
> tudi kaj, kar se zdi manj premišljeno ali pa poenostavljeno. Povsem
drugače
> se trudim ravnati, ko pišem z znanstvenimi pretenzijami. v slovlitu pa naj
> deluje logika konverzacije, četudi malček gostilniške ali kavarniške: ni
mi
> treba biti popoln in resničen, popolnost in resničnost se oblikujeta v
> dialogu, a ne kot lastnina kogar koli, ampak kot odprti polji, ki
nastajata
> v križanjih različnih optik, v vmesnem prostoru med replikami.
> Čeprav sem s svojo kratko tirado hotel le opozoriti na drugačen zorni kot
in
> s tem modificirati ustaljene referencialne okvirje, s katerimi dojemamo in
> vrednotimo zakonsko urejanje javne rabe slovenščine, čeprav se zato,
> priznam, nisem trudil z zidanjem neomajne argumentacijske podkletitve
> besedila, pa mislim, da le nisem nikjer zatrdil, da naj bi bil "edina
> učinkovita protiutež govorici velikih korporacij, ki kolonializirajo naše
> mišljenje in govor" zakon o jeziku. Takšna protiutež je zame
(parlamentarna)
> demokratična procedura, ki bi tak zakon morda uvedla.
> Strinjam se z obema sogovornikoma, da bi bilo usodo slovenščine nesmiselno
> utemeljevati samo na jezikovni zakonodaji (nikjer nisem zapisal, da
podpiram
> zakonsko rešitev, ki je bila predložena parlamentu!). Toda zanašanje na
> različne oblike 'vzgoje', vplivanja na večjo jezikovno samozavest
govorcev,
> na kultiviranje jezika in njegovo uveljavljanje doma in na tujem se mi zdi
v
> primerih, kakršen je bil tisti z Golden drumom, prekratko. Sloni na
> prežitkih herderjevskega humanističnega idealizma, ne pa ne realni sliki
> današnjega jezikovnega obnašanja, ki bo pri govorcih, ki ne sodijo med
> razumniške elite, vedno bolj barbarsko, anomično in nereflektirano (če si
> lahko privoščim še en  niz nepremišljenih epitetonov).
> In da ne bi nastal vtis, da se zavzemam za famozno čistost slovenskega
> jezika! Daleč od tega: David Crystall nas je zadnjič dobro podučil, da
noben
> jezik ni čist, da so vsi nastali s 'pragmatičnim' mešanjem elementov iz
> različnih jezikov. Tudi slovenščini se ni treba bati tujega (dodal bi tudi
> 'notranje tujega', marginalnega: slengovskega, dialektalnega, manjšinskega
> ...) na ravni jezikovne strukture. Toda drugače je na ravni diskurza,
> komunikacije in interpersonalnih razmerij, ki se vzpostavljajo prek
jezika.
> Tu pa je po mojem treba govorne položaje, v kateri slovenščina nastopa kot
> sredstvo javnega sporazumevanje in kot reprezentativen medij identitete,
> pred pritiskom globalizacije zaščititi tudi zakonsko. Gre pač za eno moč,
ki
> se upira veliko močnejši, a bolj razpršeno delujoči moči. Posameznik s
svojo
> zavestjo tu žal ne šteje kaj dosti.
>
> Marko Juvan
>
>
>
>