[SlovLit] reforma 'studija

Tor Maj 7 12:39:40 CEST 2002

Dober dan vsem,

Bogomir Mihevc in Miran Hladnik sta me prosila, da pripravim 
Bogomirjev odgovor na moje razmi'sljanje o reformi univerzitetnega 
'studija za razpo'siljanje celotni SlovLit dopisovalni skupini. Moji 
posegi so bili omejeni na vstavljanje oblik 'c, 's in 'z in odpravo 
nekaterih (najbr'z pa ne vseh) tipkarskih napak.

Svoj komentar bom zaradi preglednosti poslal lo'ceno.

*****
Date: Mon, 06 May 2002 09:37:18 +0200
From: Bogomir Mihevc <miro.mihevc na Uni-Lj.si>
Subject: RE: posipanje s pepelom
To: Igor Kramberger <kramberger na uni-mb.si>,
  Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>

'Se o 'studijskih programih po bolonjsko

Med prispevki Slovlitovcev o 'studiju, ki sem jih  postavil na ogled 
spletni javnosti na  <http://wwww.uni-lj.si/kakovost>, jih je kar 
nekaj o 'studijskih programih. 'Se nekaj o tem, da bo jasneje, kaj 
pi'se v "bolonjski deklaraciji" (glej navedeno doma'co stran) in kaj 
menim jaz.

Dve 'studijski stopnji: Osnovna ideja "bolonjskega recepta" je 
sistem "z dvema glavnima ''studijskima stopnjama" (B.deklaracija, 
1999), ki jo nekateri opi'sejo z "3+2" ali "4+1". Prva stopnja naj bi 
obsegala 180 do 240 ECTS to'ck, t.j. 3 ali 4 leta, po priporo'cilih 
EUA, Zveze evropskih univerz. Tisti "3 ali 4 leta" pomeni trajanje 
dodiplomskega 'studija "bachelor"), s prakso in diplomo vred, 
(citiram B.deklaracijo: "/.../ta traja  najmanj 3 leta. Diploma, 
podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela tudi relevantna 
kot ustrezna raven kvalifikacije". Tisti +1 ali +2 pa je podiplomski 
studij ("master"), t.j. specializacija. Cit. B.d.:"Dostop v drugo 
stopnjo zahteva uspe'sno dokon'canje prve." Oblika podipl.'studija je 
tudi doktorat znanosti, odpade pa na's sedanji "magisterij znanosti", 
oz. je vklju'cen v program dr.'studija..

Praksa in pedagoski predmeti: O prenosu prakse in pedago'skih 
predmetov v dodaten 9.semester se je 'ze dosti govorilo na FF. To ne 
gre, ne po sedanji zakonodaji, ne po "bolonjskih receptih". Zaradi 
omejitve sedanjega trajanja na 4 leta po moje 'ze zdaj kr'simo zakon 
s prenosom diplome v absolventski sta'z, pa tudi navodila za ECTS, 
'ce dodajamo npr. 30 to'ck k 240 to'ckam za 4 letnike!  Po 
"bolonjsko" pa naj bi dosegli poklicno usposobitev 'ze v prvi 
stopnji, kar pomeni tudi prakso in pedago'ske predmete. Saj ne moremo 
spustiti diplomanta med otroke le z obvladanjem stroke (stroka 1), ne 
da bi poznal vsaj osnove svojega strokovnega dela (pedago'skega, 
stroka 2)! In brez prakse, tako kot 'ce bi zdravnik pri'sel med 
bolnike naravnost s predavanj, a nikoli prej ni bil v bolnici, razen 
kot bolnik! (Kak'sna primerjava? U'cenec kot bolnik?!) Zaradi 
(pomembnosti ...) in zahtevnosti nekaterih poklicev (v katerih  imajo 
za'cetniki tudi vi'sjo pla'co...) bodo izjeme od gornje "bolonjske 
formule", in bo 'studij medicine slej ko prej neprekinjeno trajal 
vsaj 5,6...let. Za tako podalj'sanje  izobra'zevanja za u'citelje 
(kaj pomeni predlog 3+2, ali 4+1, kot ga ti opisuje's) bi morali pri 
nas spremeniti zakon, podalj'sati dejansko programe za 1 leto in za 
to dobiti dodatni dr'zavni denar. Ali pa pobirati 'solnine za ta 
dodatni letnik, dva. 'ce bi to uspelo, bi bilo za pedago'ske 
fakultete finan'cno ugodno, a vpra'sanje, kaj bo rekel kr'cmar... 'Ze 
tako dolg 'studij bi se 'se podalj'sal, kar je bila doslej glavna 
poteza sprememb programov na pedago'skih akademijah/fakultetah. Po 
diplomi ne bi bilo ve'c prostora za specializacijo, edina oblika 
podipl. 'studija bi bil doktorat. Seveda poleg nabiranja papir'ckov 
po seminarjih...

Re'sitev? Menim, da bi bil za nas najprimernej'si model 4+1, vendar 
ga razumem druga'ce kot nekateri. Dodiplomski 'studij bi morali 
skr'citi (v 'stevilu obveznih predmetov in v urah, ki jih ima 
'student).  Znotraj njega bi morali 'studenta pripravljati za delo 
(bodo'ce u'citelje s pedago'skimi predmeti in prakso, ostale z 
drugimi predmeti, tudi z drugih fakultet, univerz). Dopustiti bi 
morali mo'znost enopredmetnega 'studija, z dodatnimi izbirnimi 
predmeti. Po diplomi in nekaj letih dela naj bi se ve'cina 'studentov 
vpisala na (1 letni) podiplomski, specialisti'cni 'studij. Po diplomi 
naj bi imeli diplomanti mo'znost v  posebnem "modulu" (tudi kot del 
specialisti'cnega 'studija) kon'cati 'se drugi predmet. Profesorje v 
srednjih 'solah bi morali spodbujati k doktorskemu 'studiju, to je 
stara tradicija. Za tako ureditev ni treba spreminjati zakonov 
(mimogrede, pobudo za spremembo, ki bi dopus'cala tudi 3 letni 
dodiplomski 'studij  je 'ze dal P. Zgaga s PeLj.), pa'c pa sedanje 
'studijske programe. Saj niso dobri, u'cinkovitost 'studija je nizka 
(o tem je pisalo v Ve'ceru 30.3.2002, priloga, Delu 8.3.2002, glej 
www.uni-lj.si/kakovost), diplomanti ne znajo vsi delati, da o 
pedago'skih metodah in o vzgoji niti ne govorimo. Pri tem si lahko 
pomagamo z izku'snjami, samoevalvacijami in z Zeleno knjigo o 
izobra'zevanju u'citeljev. In z razpravo v strokovnih drustvih, med 
univ. u'citelji, s star'si...

Dvopredmetnost: Dvopredmetne povezave so oblika ve'cje izbirnosti v 
programu, ki naj omogo'ci prilagoditev interesa 'studenta in 
kasnej'semu delu v 'solah. 'ce temu ne slu'zi, 'ce naj le napolni 
predavalnice, potem u'cinki niso predvidljivi. Zaradi obse'znosti 
dveh predmetov je te'zje skraj'sevati 'studij, vedno kdo zgubi ure. 
Za pedago'ski poklic so pomembni skupni (pedago'ski) predmeti, ki pa 
bi se  tvojem predlogu  kar prenesli v podiplomski 'studij. Sedanje 
uvajanje ECTS in ve'cje izbirnosti ponuja 'se druge mo'znosti. 'Ze 
davno sem predlagal, da bi 'student na FF ali PeF namesto drugega 
predmeta lahko izbral razli'cne predmete na svoji in drugih 
fakultetah (tudi v tujini). Primera sta 'studij gospodarskega 
in'zenirstva na UM in sodelovanje FF in Teoloske f. v Lj. Po tem 
predlogu bi dobil sicer z diplomo PeF poklicno kvalifikacijo le za 
pou'cevanje enega predmeta, ki bi ga pou'ceval na za'cetku kariere. 
Kasneje bi lahko dopolnil 'studij 'se z manjkajo'cimi predmeti in 
diplomo drugega "predmeta" (programa).

Velikost skupin: O najmanj'si velikosti skupin 'studentov (20 namesto 
30)  bo najbr'z vedno bolj odlo'cala univerza sama, saj se 
financiranje prena'sa nanjo. Nasploh bo treba z denarjem (v univerzi) 
pametneje gospodariti, se truditi za bolj'si 'studij in ve'c 
'studentov, konkurenca bo vedno huj'sa, mladine pa vedno manj, vsi 
poklici ne bodo nikoli enako privla'cni. Urnike bi pa la'zje 
sestavljali, 'ce bi bilo predmetov manj, 'ce bi bil program bolj 
pro'zen in 'ce bi (z ve'cjo izbirnostjo, s 'studijem na daljavo...) 
prepustili 'studentu, da si uredi svoj 'cas.

Pozdrav!		Bogomir Mihevc
*****

Lep pozdrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si