[SlovLit] javno posipanje s pepelom

[Igor Kramberger]

Dober dan vsem,

Bogomirju sem na njegov obse'zen odgovor najprej poslal osebno 
sporo'cilce, v katerem sem se posipal s pepelom, ker sem se pustil 
zapeljati v razpravo o prenovi univerzitetnega 'studija.

S takimi stvarmi se no'cem ve'c ukvarjati, ker so 'zal predvsem 
izguba energije in volje. Ko sem se prvi'c, sredi 80-tih let, spustil 
v podrobno, utemeljeno pripravo predloga, so se mi tako reko'c v 
obraz posmehovali (od tistih, ki bi jih zadeva prizadela kot 
u'citelje, do rektorja), a je vsaj ostala serija 'clankov. Ko sem se 
drugi'c posvetil temu, bolj interno in z omejenim obsegom u'cinkov, 
torej na lastnem oddelku, ni bilo niti posmeha niti objav -- zgolj 
popisani papirji so oble'zali v predalu in za spomin se je ohranil 
'se huj'si ob'cutek nemo'ci in tratenja 'casa.

Zato sem pripravljen samo 'se pripovedovati zgodbice iz vsakdanjika 
na fakulteti in fantazirati domislice, ki bi lahko stanje spremenile. 
Drugi, bolj pristojni, denimo izvedenci za prenovo ali vodstvene 
osebe od predstojnikov oddelkov do rektorja, pa naj iz zgodbic in 
domislic potegnejo re'sitve, usklajene s predpisi in deklaracijami. 
Ali pa ugotovijo, da je treba kak'sen predpis / zakon tudi spremeniti.

Bogomirjev iz'crpen odgovor je porodil naslednje fantazijske misli 
(morda moram omeniti, da je pisatelj E. T. A Hoffmann dajal svojim 
zgodbam naslove Fantasie- oz. Nachtstücke, vendar je v njih zelo 
natan'cno in stvarno opisoval takratno tehni'cno in socialno 
sodobnost).

1.
Samoumevno je, da zdravnik ne more zdraviti po 'stirih letih 
'studija, zato je 'studij medicine dalj'si dve leti. Pravzaprav traja 
celotno usposabljanje s sta'ziranjem in specializacijo 10 do 12 let. 
Ne dvomim, da upravi'ceno.

Toda zakonsko je onemogo'ceno, da bi se bodo'ci u'citelj usposabljal 
dlje kot 'stiri leta -- in po novem celo samo tri (srednje'solske pa 
bi zgolj spodbujali, da bi se izobra'zevali pet let). Res je, neko'c 
je zadostovalo za pou'cevanje v ljudski 'soli obiskovanje 
u'citelji's'ca -- in vsi, ki smo zaposleni v pedago'ski sferi, 
omahujemo zgolj med dvema likoma za svoj vzor: jepr'skim u'citeljem 
in Martinom Ka'curjem.

2.
Organiziranost fakultete si je najbolje predstavljati kot tisto 
igrico s plo's'cicami, kjer moramo vrednosti posameznih plo's'cic 
razporediti tako, da dobimo navpi'cno in vodoravno enak se'stevek.

'Student mora dobiti dolo'ceno 'stevilo ur predavanj, seminarjev itd. 
Iz tega sledi, koliko ur si lahko razporedimo za zaposlitev 
u'citeljev, ko upo'stevamo 'se obvezne velikosti skupin za posamezne 
oblike pedago'skega dela in obvezno 'stevilo ur za polno zaposlitev 
posameznih izvajalcev (od laboranta in asistenta do rednega 
profesorja).

Zato obti'cijo v pesku vse misli o zmanj'sevanju obremenitev 
'studentov in o ve'cji izbirnosti predmetov -- in se zdi samoumevno, 
da bomo zaradi skraj'sanja 'studija za eno leto (zdi se, da so bili 
za'cetki "univerzitetnega" 'studija v Mariboru skoraj vizionarski s 
svojo zasnovo stopnjevanja: najprej vi'sje'solski, 'sele nato 
visoko'solski 'studij) morda potrebovali 'se manj pedago'skega kadra.

'Ze zdaj je zabavno, kako radi pla'cujemo 10 mesecev dodatne ure, ki 
bi pravzaprav marsikdaj zadostovale za *polno* zaposlitev dodatnih 
dveh ali celo treh oseb. Pravzaprav vsako leto samo na za'cetku 
avgusta in septembra ob izpla'cilu gole, osnovne pla'ce izvemo, 
koliko smo v resnici pla'cani za svojo zgolj 100 % zaposlitev.

3.
Dvopredmetnost na filozofski in pedago'ski fakulteti: nuja za 
vsakogar, ki 'zeli postati u'citelj -- prvi slavist in prvi matematik 
bosta morda nabrala dovolj ur za enopredmetno zaposlitev v popolni 
(devetletni) osnovni 'soli, a nih'ce drug. Pravzaprav so najbolj 
perspektivne rahlo odtrgane kombinacije na pedago'ski fakulteti, da 
bo diplomant z zaposlitvijo na dveh 'solah celo zbral potrebnih 20 do 
22 ur tedensko. Vsi ne bodo mogli dobiti zaposlitve v varstvu, tudi 
'ce bo podalj'sano kot v vrtcih do 'cetrte ali pete ure popoldne.

4.
Zamislimo si 'studij, pri katerem bi 'student prvi dve leti na uro 
prisotnosti v 'soli (predavalnici, seminarski sobi) delal dve uri 
samostojno (v knji'znici ali pred ra'cunalnikom z Internetno 
povezavo), tretje leto in naslednji dve leti pa tri ure na eno uro v 
'soli. Potem bi bilo smiselno, da predavanjem in seminarjem dodamo 
predvsem tutorske ure.

Upo'stevajmo 45 urni delovni teden namesto 40 urnega, da bo 
ra'cunanje bolj nazorno -- dobimo, da pre'zivi 'student pred 
profesorjem tedensko 15 oz. 11 ur. Mu lahko pripi'semo, da je 
pripravljen 'studirati 60 ur na teden, ker je 'studij vendarle nekaj 
drugega kot slu'zba? Dobimo: 20 oz. 15 ur.

Potem spremenimo zasnovo 'studijskega programa: 8 predmetov po dve 
uri nam da natanko 16 ur, ker pa je pri dvopredmetnem 'studiju vsaj 
eden od teh predmetov tisti nesre'cni skupni pedago'ski predmet 
(Bogomir daje skupnim predmetom veliko te'zo, moj ob'cutek je, da so 
zanimivi predvsem za pedagoge / psihologe-izvajalce in da so 
specialne didaktike s hospitacjami in nastopi dosti bolj koristne, 
predvsem pa funkcionalne v smislu funkcionalnega u'cenja 
[slovenskega] jezika v sodobni osnovni 'soli), se skoraj izide 
matematika: 15 ur prisotnosti v 'soli -- 16 ur predavanj in 
seminarjev (verjetno se zadeva glede dveh, treh ur samostojnega dela 
spremeni tam, kjer je nujno laboratorijsko ali prakti'cno delo -- 
kemijska analiza, anatomija, fizikalne meritve, matemati'cne vaje, 
fonolaboratorij).

A klju'cno bi bilo, da bi morali za teh 16 ur ponujati vsaj 32, morda 
pa celo 48 ur predavanj in seminarjev, kjer bi bila dva, bi bili 
trije predmeti enakovredni glede kreditnih to'ck in uporabnosti za 
vpis predmetov v naslednjih letnikih (in bi se ob tem dvojem tudi 
tutorske ure lahko 'stele med *pedago'sko* obvezo). Tako bi dobili 
ure za zaposlitev u'citeljev, ki ne bi bila ve'c tako togo vezana na 
'stevilo 'studentov in njihove urne obremenitve.

5.
V Delu je pred 'casom pisalo, da na najbolj'sih evropskih univerzah 
'student tedensko predela 150 strani 'studijske literature. 'Ce to 
delim z 8 predmeti, dobim slabih 20 strani po predmetu. 'Ce ima 
predmet na razpolago 30 tednov po 2 uri, je to pribli'zno 600 strani 
(naj mi matematiki med bralci tega besedila oprostijo pribli'zke, to 
ni elementarna, temve'c funkcionalna matematika). Ne vem, ali naj sem 
'stejem tudi branje leposlovnih del pri 'studiju jezika s 
knji'zevnostjo ali zgolj branje literarnozgodovinskih priro'cnikov / 
pregledov in dodatnih znanstvenih razprav. Vsekakor so bili moji 
'studenti rahlo jezni ob tej matematiki, ko sem jim z njo utemeljil 
seznam literature -- in pri predmetih, kjer je obseg predpisane 
literature zmanj'san na 'cetrtino, zahtevam za to bolj zavzet close 
reading, pa tudi niso navdu'seni.

In ob tem moram pripomniti, da vsak standardni (ameri'ski) u'cbenik 
za biokemijo (ali gravitacijo) obsega okrog 1.200 strani, ki naj bi 
jih predelali (tako je zmeraj zapisano v predgovoru) v 2 semestrih. 
Ali berejo v ZDA enkrat hitreje kot v Evropi? Ali pa je to razliko 
treba in mogo'ce pojasniti kako druga'ce?

6.
In zdaj bom za konec pokroviteljski in hierarhi'cen, kar mi sicer ni 
ljubo -- predlog je celo v nasprotju z izku'snjami glede zavzetosti:

-- za vzgojiteljico pred'solskih otrok morda zado's'cajo 3 leta 'studija,
-- za u'citeljico v prvih 6 razredih osnovne 'sole bo zado's'calo 5 
let 'studija (zadnji 2 leti didakti'cno-pedago'ski),
-- za profesorico v zadnjih 3 razredih osnovne 'sole in v srednji 
'soli pa bi moralo biti nujno izpopolnjevanje *po* 5 letih 'studija 
-- nekaj podobnega kot sta'ziranje pri zdravnikih (s poudarkom na 
sociologiji, psihologiji, pedagogiki, didaktiki), ker bi 5 let 
pridobivala *strokovna* znanja.

To naj bodo zahteve za dr'zavne izobra'zevalne ustanove oz. za 
ustanove z dr'zavno koncesijo. Drugje, v tako imenovanem 
gospodarstvu, pa naj po lastni presoji zaposljujejo ljudi z zgolj 3 
leti 'studija ali pa tudi s 5 leti ali celo s specializacijo -- in 
premo's'cajo razliko med splo'snim izobra'zevanjem in posebnimi 
zahtevami z internim usposabljanjem, morda celo s priznanimi 
izobra'zevanji za o'zjo specializacijo in vertikalno kariero v 
bran'zi.

'Ce se to zdi komurkoli utopi'cno, se naj vpra'sa, zakaj se mu zdi utopi'cno.

Kar se mene ti'ce, sem svoje povedal -- in bom sku'sal naslednji dve 
leti, morda tri pisati o povsem drugih stvareh (France, Josip, Fran, 
Avgust, Boris, Janko, pozdravljeni v va'sem / svojem svetu!).

Lep pozdrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si