[SlovLit] O črnih luknjah informacijske civilizacije in še o čem

[Miran Hladnik]

Sem in tja dopisi v Slovlit spodbudijo nadaljevanje v obliki osebnega
dopisovanja med člani foruma, ki se želijo natančneje pogovoriti o javno
odprtih problemih. To je razveseljivo, saj forum tako pomaga združevati
energije in spodbujati k njihovemu reševanju. Značilnost civilizacije, ki ji
pripadamo, je prav intenzivna izmenjava informacij. Vedno večji del našega
zasebnega in profesionalnega časa je namenjen komunikaciji. Odzivajo se nam
celo od tam, kjer odziva niti ne pričakujemo: ko sem pred časom poslal v
Belo hišo neko protestno pismo, se je v imenu predsednikovega kabineta
vljudno odzval vsaj avtomat in se zahvalil za poslano. Zato se toliko bolj
čudimo posameznikom, ki pri tem nočejo sodelovati in se pri njih informacija
ustavi. Mislim na ljudi, ki se odločimo, da npr. ne bomo uporabljali mobija
ali gledali televizije. Nekateri ne odgovarjajo na pisma in morda pisem celo
ne odpirajo, drugi se na široko izogibajo samo elektronski pošti. Dokler se
tako izoliramo le v zasebnem življenju, še ni nič narobe, težko pa je
doumeti, kadar se iz komunikacije izklopijo ljudje, ki so po svoji osnovni
službeni dolžnosti posredniki informacij. V zadnjem času sem se takim čudil
dvakrat: najprej gospe, ki je ravnateljica Goriškega muzeja, potem pa še
gospodu, ki je referent na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport --
nobeden se ne odziva ne na elektronsko pošto ne na tisto, ki je opremljena z
znamko in jo poštempljano prinese v hišo poštar. In čeprav je bila napisana
v prijaznem tonu in ni prosila za denar. Ali je mogoče, da ne samo pri
ljudstvu, ampak tudi pri delu izobražencev obstaja alergija na pisno, to je
dokumentirano komunikacijo? Ali je mogoče, da pri nas nekateri svoje
službeno pozicijo, ki naj bi bila pravzaprav servis drugim državljanom, še
vedno razumejo kot pozicijo oblasti, oblast pa kot prostor, ki informacije
sicer rade volje vsrka, vendar jih ne posreduje naprej, ker je le v njihovem
ekskluzivnem posedovanju (ne pa posredovanju!) prava moč? Ve kdo od
370-glave slovlitovske množice za odgovor? Ali vsaj za tolažbo?

Samo še jezik zna vzbuditi v temle forumu, ki je sicer namenjen literaturi,
toliko odziva kot pedagoške teme. Moje pedagoško vprašanje se tiče
izpraševanja. Povejte mi prosim ekzaminatorji in tisti, ki se pustite
izpraševati, kaj storiti z razvado nenajavljenega manjkanja na izpitu. Na
prijavnico se v takem primeru napiše "ni opravil", kar ni boleče in je tudi
vse, kar se po veljavnem izpitnem redu lahko stori. Nekdaj je veljalo, da
taki izgubijo pravico prijave na naslednji rok, ampak tega določila ni več.
Sicer mi je všeč, če je kandidatov manj, kot se jih je prijavilo, pa vendar
...

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ima nove spletne strani na
http://www.mszs.si/. Dokumentov o mladih raziskovalcih in asistentih
stažistih tam za enkrat še ni ali pa jih ne znam najti.

Med 24. in 28. julijem se bo v Tübingenu dogajala mednarodna konferenca
Združenja za literarno in jezikoslovno računalništvo (ALLC) in Združenja za
računalnike v humanistiki (ACH). Med referati je nekaj zelo zanimivih -- o
avstrijskem akademijskem korpusu, kritičnih izdajah, retoriki hiperteksta,
virtualnih rokopisnih arhivih, statistični stilistiki in prepoznavanju
avtorstva (authorship attribution, forensic linguistics), računalniški
filologiji --, zato mi je žal, da nisem zanj pravočasno napravil reklame; pa
celo štipendije za udeležence iz naših koncev so ponujali. Samo do jutri je
še čas za prijavo. Za več glej http://www.uni-tuebingen.de/allcach2002/.

Do arhiva slovlitovskih sporočil (po želji tudi v enem kosu za posamezno
leto) se dokopljete s klikom na povezavo v dnu vsakega sporočila (tudi
tegale), potem pa s klikom na povezavo arhiv.

lp miran