[SlovLit] France Kidri'c

Tor Apr 16 14:18:01 CEST 2002

Dober ve'cer vsem,

prej'snji teden v sredo, 10. aprila, sem se zgodaj opoldne odpeljal 
iz obla'cnega in sivega Kamnika -- ni bilo jasno, ali je zgolj megla 
tako zelo vla'zna ali pr'si ali pa se bo vsak hip kar vlilo. V 
Dramljah sem zavil z avtoceste in se prek 'Sentjurja pripeljal v 
Roga'sko Slatino. V kraju sem sledil tablam: hotel ta in oni, center, 
zdravili's'ce, ob'cina -- samo kulturnega doma nisem na'sel, dokler 
se na drugem koncu kraja nisem obrnil in povpra'sal na bencinski 
'crpalki, kam naj grem.

Namesto v Maribor sem se odpeljal v Roga'sko Slatino, da bi se 
udele'zil tiskovne konference ob izidu Kidri'cevega zbornika. 
Simpozij ob 120-letnici rojstva in 50-letnici smrti akademika 
Franceta Kidri'ca je bil v Roga'ski Slatini izveden 27. in 28. 
oktobra 2000. Zbornik, ki vsebuje 10 prispevkov, predstavljenih na 
simpoziju, en pozneje nastali prispevek  in tri obse'zne priloge k 
prispevkom Jo'zeta Lipnika, Katje Sturm-Schnabl in Alojza Jembriha na 
straneh 115 do 202, je iz'sel kot 16. knjiga v zbirki Zora, ki jo 
izdaja Slavisti'cno dru'stvo v Mariboru (ISBN 961-6320-14-9).

Dobrih dvajset minut pred peto uro so samo napisi na obeh straneh 
kulturnega doma, ki je 'se v gradnji, saj je v sredini predvidena 
kongresno-prireditvena dvorana, opozarjali na tiskovno konferenco, 
sejna soba, kjer naj bi bila prireditev, je bila 'se zaklenjena. 
Vrnil sem se do avta po jabolko in kos 'crnega kruha. Kdor pozna 
socialnorealisti'cno slovensko literaturo, pozna tudi moderne 
priporo'cene na'cine zdravega prehranjevanja.

Nekaj minut po peti je bila sejna soba polna. Na vabilu sta bila 
podpisana Jo'ze Lipnik in Ludvik Toplak, a je namesto njega pri'sla 
prorektorica Zinka Zorko. Prisotni sta bili tudi vnukinji Franceta 
Kidri'ca, predstavnika ob'cine Roga'ska Slatina in krajevne 
skupnosti, v katero spada tudi obmo'cje Kne'zec, tri asistentke ali 
mlade raziskovalke na oddelku za slovanske jezike in knji'zevnosti na 
Pedago'ski fakulteti v Mariboru in predsednik SAZU France Bernik s 
spremljevalko, glavni gost in govorec. Pri'sli so 'stirje novinarji 
in ena novinarka, 'ce sem pravilno 'stel in razumel, kdo je bil kdo 
-- ena oseba je bil menda  lastnik firme Mesnine 'Zerak iz Roga'ske 
Slatine.

V predstavitvenem govoru se je France Bernik kratko pomudil pri 
zborniku, ve'c pozornosti pa je posvetil knjigi, ki je iz'sla v 
zbirki Korespondence pomembnih Slovencev: pisma Franceta Kidri'ca 
Franu Ramov'su. Prav zaradi skoraj hkratnega izida te knjige sem bil 
presene'cen, da se tiskovne konference ni udele'zil njen urednik 
Darko Dolinar, ki je v svojem simpozijskem prispevku 'ze omenjal to 
dopisovanje. Bernik se ni spu's'cal v vsebinske podrobnosti pisem, 
temve'c je poudaril razse'znosti prijateljstva, ki vejejo iz njih; 
zanj je to odlika medosebnih odnosov, ki je redka in posebej 
dragocena, kadar se razvije v polni 'zlahtnosti.

Jo'ze Lipnik je poudaril, da so zbornik raz'sirili in obogatili s 
tremi prilogami. Od drugih avtorjev pa sva bila prisotna samo dva: 
Simona Pulko in jaz. Oba prispevka se posve'cata izseku Kidri'cevega 
delovanja oz. raziskovalne pozornosti in spadata v kontekst 'sir'se 
zastavljenega interesa za zgodovino 'solstva / pou'cevanja oz. 
uredni'skega ukvarjanja s slovensko literaturo.

Potem se je pogovor zasukal v druge smeri. Novinarja Toneta 
Petelin'ska z Radia Maribor je zanimal odnos SAZU do znanstvenikov 
oz. profesorjev na mariborski univerzi in sploh odnos do pomembnih 
kulturnih oseb, ki delujejo izven Ljubljane. Bernik je odgovoril, da 
dele'z 'Stajercev med akademiki sploh ni majhen. Pripomnil je tudi, 
da zelo zagovarja ustanovitev medicinske fakultete v Mariboru -- in 
je v tem duhu tudi napisal pismo dekanu ljubljanske medicinske 
fakultete.

Zadnji del tiskovne konference je bil posve'cen usodi hi'se na 
Kne'zcu, v kateri je pred II. svetovno vojno France Kidri'c prebival 
v 'casu po'citnic. V hi'si je bil po II. svetovni vojni urejen 
tridelni muzej: o Francetu Kidri'cu, o Borisu Kidri'cu in o okupaciji 
oz. narodnoosvobodilnem boju. Hi'sa zadnja leta propada, muzej je 
zaprt. Ko smo vstopili, je bilo mogo'ce pri'zgati razsvetljavo. 
Predstavnik krajevne skupnosti je povedal, da so hi'so malce pometli 
v 'casu simpozija o Francetu Kidri'cu. Vsi resnej'si posegi pa so 
onemogo'ceni, ker ni dore'cena usoda stavbe, saj se 
denacionalizacijski postopek ne premakne z mrtve to'cke. Hi'si grozi, 
da bo nanjo padel del posu'sene lipe, ki stoji tik pred vhodnimi 
stopnicami -- in tudi za posek te lipe ni mogo'ce dobiti dovoljenja.

Kne'zec je sredi pobo'cja, dvignjen nad sredi's'cni, zdravili'ski del 
Roga'ske Slatine. Nad njim je pokopali's'ce s cerkvijo. Mimo njega bi 
morala voditi ena od sprehajalnih ali kolesarskih poti. Lahko bi bil 
del kulturnozgodovinske ponudbe kraja. Predstavnik krajevne skupnosti 
je zdaj odvetnik, neko'c pa je bil zaposlen kot pravnik v 
zdravili's'cu -- mirno, trezno, a vendar z jasno 'zeljo po 
spreminjanju stanja mi je med vo'znjo nazaj v dolino pripovedoval o 
propadu zdravili'skega kompleksa sredi 90-tih let, o spreminjanju 
miselnosti in lastni'stev, o tem, kdo ima smisel za obnovo kraja, pa 
tudi o razpr'senosti interesov, ki jih vodstvo ob'cine ne zmore 
povezati, usmeriti v hitrej'so prenovo in razvoj kraja. Prenovljeno 
staro termalno kopali's'ce Tempel je primer zanimive zamenjave 
lastnika in novega zagona -- izvedel ga je lastnik firme Mesnine 
'Zerak.

Pred vrnitvijo sem se oziral po dolini, nad katero so viseli te'zki 
sivi oblaki. A moje razpolo'zenje je bilo 'ze povsem druga'cno kot ob 
odhodu iz Kamnika -- iz oto'znosti se je spremenilo v spokojnost. Ko 
sem opazil, da nekateri zbirajo podpise prisotnih, sem prosil za 
podpis v izvod zbornika obe vnukinji. Asistentke oz. mlade 
raziskovalke sem vpra'sal, ali bi hotele na takem kraju, 'ce bi bil 
prenovljen, dokon'cevati svoje 'studijske obveze ali pisati 
monografije. Spomnil sem se, da je Primo'z Premzl zapisal v prispevku 
o zgodovini razglednic, da je dopisnica s podobo Roga'ske Slatine 
najstarej'sa ohranjena predhodnica razglednice. Skupaj z Dobrno in 
Rimskimi Toplicami spada med kraje z imenitnimi vedutami. Mondenost 
med sprehodi in odmaknjenost med pisanjem -- to dvoje bi se lahko 
znova prepletalo v 'studijsko urejeni hi'sici na tistem pobo'cju.

De'zevna sivina se je 'ze spreminjala v mrak, ko sem se odpeljal 
proti Mariboru.

Lep podrav,

-- 
Igor
-----
kramberger na uni-mb.si