[SlovLit] Novoletno voscilo (in nekaj drobcene samohvale) iz Katovic

[Surla]

Malce zapoznela, pa vendar iskrena novoletna voscila od katoviskih 
slovenistov!

Tukaj trenutno za vrocino skrbimo samo predavatelji in lektorji, ki 
pricenjamo z razporejanjem izpitnih terminov, in novodobni narodni 
junak Adam Malysz, cigar nekoliko slabsa pripravljenost je glavna tema 
vecine pogovorov (tudi v resnejsih medijih). Se je pa zato precej 
zanimivega dogajalo v tednih zadnjih zdihljajev leta, od katerega smo 
se poslovili. Na tukajsnjem Institutu za slovansko jezikoslovje, kot se 
imenuje slavistika na Slezijski univerzi, je ze dolga leta navada, da 
se pred odhodom na bozicno-novoletne pocitnice pripravi Vecer bozicnih 
pesmi. Sredisce letosnjega srecanja je bila praznicna miza. Vsaka 
skupina je nanjo prinesla eno "svojo" tradicionalno jed. Slovenisti smo 
seveda prispevali potico. Predstavnik vsake izmed sestih jezikovnih 
skupin je ob tem povedal tudi nekaj besed o obhajanju teh lepih 
praznikov. "Slovenci" smo za to castno nalogo izbrali Agnieszko iz 
drugega letnika (ki ji je izvrstno uspel tudi eksperiment prvega 
poskusa peke potice!)
Se pred tem pa smo (na pobudo samih studentov) izvedli tudi vecer 
slovenske poezije. Skupina "drugosolcev" je, drzec se povsem osebnih 
vrdnostnih meril, pripravila in doziveto predstavila izbor iz 
ustvarjanja slovenskih pesnikov dvajsetega stoletja. Z zvoki avtorske 
(in na vsebino pesmi navezujoce se) glasbe so se prepletli verzi Srecka 
Kosovela, Antona Vodnika, Tomaza Salamuna, Borisa A. Novaka, Janka 
Ferka in Primoza Cucnika. Ker pa smo prireditev posvetili pokojnemu 
profesorju Tonetu Pretnarju, ki je pred desetletjem prav pri nas 
sklenil svojo zivljenjsko pot, smo v program uvrstili tudi enega 
njegovih prevodov Mickiewicza. Imeli pa smo tudi posebno gostjo: s 
slovenskimi prevodi nekaj svojih pesmi o Sloveniji je nastopila 
sestnajstletna Klaudija, ki se je na potovanjih skozi naso dezelo 
navdusila nad njenimi lepotami in jih ovekovecila v pesniski govorici.

V svoje domove smo se vracali z zadovoljnim obcutkom dozivetja necesa 
polnega in lepega, da je bilo vse skupaj se prijetneje, pa so poskrbela 
dekleta (in nekatere mame), ki so nam omogocila uzivanje ob produktih 
svojega aktivnega spoznavanja skrivnosti poticnih receptov. (Zadovoljni 
lektor pa je v enem stevilnih hipermarketov izbrskal se nekaj steklenic 
pristne slovenske grozdne kapljice).

Posebna zahvala gre tudi gospe Katji z veleposlanistva, ki se je podala 
na dolgo pot iz Varsave kljub zelo neprijetnim vremenskim razmeram.

Ker smo bili delezni kar nekaj cestitk, zdaj sanjarimo o se kaksnem 
podobnem podjetju. Studentje bi se radi lotili slovenske dramatike...


Z najlepsimi pozdravi
lektor Andrej Surla