[SlovLit] norme in pravopis

[Igor Kramberger]

Dober dan vsem,

po manjsem ovinku posiljam v vednost vsem prijavljenim dve Erikini
sporocili. Nimam kaj dosti za dodati. Zal sem prelen, da bi pobrskal po
Internetu in se kje drugje, da bi izvedel, na katerem oddelku je Erika
zaposlena -- kajti, ce je jezikoslovka-slovenistka, jo bom takoj okrcal
zaradi ene zadeve:

pricakuje od mene, ki nisem jezikoslovec, ah, s*e slavist nisem, da se bom
za krajsi cas preselil v Slovansko knjiznico ali oddelcno slavisticno
knjiznico in poiskal celo resto publikacij in si ustvaril celovitejso,
temeljitejso podobo o zgodovini slovenskega jezika.

Lepo bi bilo, ce bi Erika ali kdorkoli drug s primernim znanjem strnil vse
te razprave v enovito povedano zgodbo-zgodovino, jih morda na nacin,
kakrsnega uporabljajo v Forschungsberichte, predstavil in ovrednotil.

Ko smo ze pri zeljah: pravopisnemu slovarju naj sledi slovar sinonimnih
besed in fraz z antonimi, pa slovar slovenskih protestantskih piscev, ki
nastaja s*e malce pocasneje, kot sta nekoc SBL ali SSKJ, pa historicni
slovar Presernovega jezika, ki je bil doslej dvakrat napovedan, a nikoli
uresnicen, pa --- papa vsem skupaj.

Igor

--- begin forwarded text
Date: Thu, 15 Feb 2001 10:10:19 +0100
From: =?iso-8859-2?Q?Kr=BEi=B9nik_Erika?= <erika.krzisnik na ff.uni-lj.si>
Subject:
To: kramberger na uni-mb.si
MIME-version: 1.0
Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si

Pozdravljeni,
ker ne vem, ali sem odgovorila samo vam ali na slovlit - nimam pojma, kako
deluje, zadnjic je moj mejl v obtok poslal Miran -, vas prosim, da da tokrat
nadomestite Mirana. Ce pa gre avtomaticno v slovlit, se opravicujem za
nadlegovanje.
Pozdrav
Erika (Krzisnik)


Date: Thu, 15 Feb 2001 10:05:24 +0100
From: =?iso-8859-2?Q?Kr=BEi=B9nik_Erika?= <erika.krzisnik na ff.uni-lj.si>
Subject: RE: [SlovLit] norme in pravopis
To: Igor Kramberger <kramberger na uni-mb.si>
MIME-version: 1.0
Original-recipient: rfc822;kramberger na uni-mb.si

Pozdravljen Igor - in seveda vsi drugi,
pravzaprav je Igor o normi in njeni realnosti povedal vse. To da nimamo
"sredstev" za zapis pogovornega jezika, ni nic posebno slovenskega. Nimamo
ga namrec iz vec razlogov, gotovo je prvi med njimi dejstvo, da ga skoraj ne
zapisujemo (preprosto ni v navadi, da bi tako pisali, ¼e manj je bilo v
navadi v preteklosti). Dejstvo, da nareËij v njihovi fonetiËni podobi ne
moremo zapisovati na mejlu, ni nic hudega (tudi anglescine najbrz foneticno,
pa mislim zares foneticno, ne moremo zapisati) - foneticni zapis je
znanstvena obdelava, ne pa bolj ali manj zavezujoce dopisovanje. Sploh je -
po moje - za zapis pogovornega jezika edino smiselno porabiti "knjizne pisne
znake" (ce se le da), saj jih pravzaprav enako beremo (skupaj s premenami in
variantami itd.), kakor ce beremo pac zapis zbornega knjiznega jezika -
pomanjkljivost mojega mimogrednega zapisa v prejsnjem mejlu so zlasti
nekatere nedoslednosti, sem jih takoj ugotovila. Je pa smiselno prebrati
razmisljanje V. Gjurina v uvodu (morda predgovoru ali kakor ze hocete) v
Gradisnikovo knjigo Nekdo drug - dobra in zanimiva stvar. Da je imel Igor
tezave pri branju mojega neknjiznega zapisa, ni nic cudnega, saj (kot pravi)
je iz drugega govornega podrocja - to je pac samo se en dokaz vec o
potrebnosti skupne (povezovalne in predstavitvene) knjizne norme.
Tudi o "izobcenju" koga zaradi drugacnega govorjenja je treba reci kako
besedo - prepricana sem, da nikakor (nikakor!) ni kaka posebna slovenska
lastnost. Poleg tega stvar (v normalnih razmerah) seveda ni tako ekstremna,
samo opazna in vcasih "obcutna". In seveda potrjuje zavest o normi v jeziku
(na katerikoli ravnini, v katerikoli zvrsti itd.).
Slovarski del slovenskega pravopisa tudi jaz nestrpno cakam, ceprav ... no,
ja.
O zgodovini slov. jezika je pred par leti (2 ali 3 - cas tako bezi, da nisem
vec relevantna) izsla knjiga zbranih clankov prof. Oroznove, izsla so tudi
in se vedno izhajajo Obdobja, v seriji knjig je veliko iz zgodovine, tudi
jezika. Svetujem! Pa verjetno se kaj (vedno je kaj tudi v zbornikih SSJLK,
novejsa zgodovina jezika je v zborniku Jezik in cas).
Aha, se nekaj - v casu od zadnjega mejla sem premisljevala o Miranovem
nacelu: ce dovolj ljudi napako dovolj dolgo ponavlja, postane pravilo. To
nacelo v taki preprostosti seveda ne vzdrzi niti kvantitativnega pomisleka,
namrec: koliko je dovolj ljudi? in koliko je dovolj casa? Je pa tudi res
nekaj drugega: namrec to, da "napaka", ce ni v skladu s sistemom danega
jezika, ne more prevladati, ne zaradi kodificirane norme, temvec zaradi
norme same. Ce pa je "napaka" (ali odstop od trenutno prevladujoce ali
kodificirane) "v skladu z", ce torej ima oporo v sistemu, se bo prej ali
slej uveljavila (kdo doloci kdaj, je vprasanje, na katerega ne vem odgovora)
vsaj kot variantna moznost. Po mojem je najstarejsi primer, povezan s
tovrstnim problemom, Ërka l  : ker smo Slovenci zapis ocitno dobili
prezgodaj (zacetek 16. st.), prehod trdega l-a v u, w ... (oz. neke vrste
dvoglasni¼ki u) se ni bil koncan. Ker je od tedaj dalje nazaj na govor
vplivala kodifikacija, prehod se do danes ni koncan in ni poenoten. Morda
stvar ni tako preprosta in je vmes se kaka glasoslovnorazvojna zadeva (ne bi
zdaj o tem!), a gotovo je problem v tem primeru tudi
kodifikacijskonormativne narave. Drugacne vrste primer je frazem lociti
zrnje od plev, katerega varianto lociti zrnje od plevela so brez upa zmage
podili iz knjizne norme, SSKJ ga je uvrstil (celo s kvalifikatorjem
"knjiz.", kar je po mojem pretiravanje, ce ni samo napaka) - kako neki
prepovedati stvar, ki ima vse atribute, da ostane: obliko (plev - plevel) in
pomen (konotacijo: 'nekaj odvecnega, nepotrebnega, slabega ...'). Primerov
je gotovo se veliko npr. tudi dvomiti v kaj namesto dvomiti o cem, ce
pomislimo na verjeti/verovati v kaj). Kakorkoli ze, stvari niso tako
crno-belo preproste.
Kako sem se spet razpisala - kriv pa je Igor, ker me je izzval. Lep pozdrav
zato Igorju in vsem ostalim.
Erika
--- end forwarded text