[SlovLit] norme in pravopis

[Igor Kramberger]

Dober dan, Erika -- pozdrav vsem drugim:

posrecilo se mi je prebrati prvi del tvojega sporocila; ko sem prebral
celoto, sta se mi utrnila dva komentarja.

1.
zapis pogovornega / narecnega jezika

Erika se je zelo potrudila, a tezav pri branju nisem imel samo zato, ker
spadam jezikovno drugam, temvec tudi zato, ker na svojem zaslonu ne vidim
niti slovenskih treh znakov: c*, s* in z*, manjkali pa so seveda tudi vsi
tisti, ki jih sicer jezikoslovci uporabljajo za zapis pogovornega in zlasti
narecnega jezika -- tega pac ni mogoce narediti v e-pismu iz povsem
tehnicnih ozirov.

Torej se je morala Erika omejiti na knjizne pisne znake, predvidene zadnjih
150 in nekaj let v teh krajih za zapisovanje slovenscine. Morda lahko ze s
te tocke ugotovimo, zakaj potrebujemo tako opisni kot pravopisni slovar (in
s*e kaksnega -- no, pa na to temo raje ne bom zapisal nicesar).

2.
norme in pravopis

Res smo v teh krajih mahnjeni na podrobnosti in razlikovanja -- in za
izobcitev verjetno res zadosca, da si iz sosednje vasi (Bog ne daj, da si z
Juznega Timorja).

A zdi se mi, da opozorilo na taksne in druge pragmaticne vidike, na
razlicne prepoznavnosti norme in razlicne nacine njenega "uveljavljanja"
dopusca predvsem en sklep -- prav v tem kontekstu je toliko bolj v oci
bijoce dejstvo, da slovarskega dela pravopisa nimamo aktualiziranega ze 40
let.

Za pisni knjizni jezik in njegovo normo je pac znacilno prav to, da je na
razpolago prirocnik, kamor lahko pogleda vsak pisoci, kadar je v zadregi.
In s*e vec -- ce ta norma ni vzpostavljena v polni in dovolj odlocni meri,
to vpliva tudi na nekatere druge norme in jezikovne rabe, ker je pac tezje
vzpostaviti plasti, razlike in kriterije.

Iz casov, ko sem obiskoval srednjo solo, se spominjam, da sem se za trsico
ucil tistih 100 izjem pri sklanjatvah (to je bilo pred Toporisicevo
reparadigmatizacijo sklanjatev sredi 70-tih let), zase pa sem v tistih
istih stirih knjigah "Slovenski *knjizni* jezik" z zanimanjem prebiral
poglavja o zgodovini in razvoju slovenscine.

Novejsega tovrstnega izdelka za slovenscino zal ne poznam. Zato pac berem s
toliko vecjim veseljem Deutsche Sprachgeschichte -- 3 obsezne knjige, ki
jih je napisal jezikoslovec bolj pragmaticne orientacije Peter von Polenz.

3.
sklep

Zelo bom vesel, ce mi bodo slovenisticni jezikoslovci ponudili v rabo
slovarski del pravopisa; z zanimanjem pa bom prebral tudi izcrpno zgodovino
slovenskega jezika -- po moznosti ne samo knjiznega v ozjem pomenu.

Hvala in lep pozdrav,

Igor
-----
kramberger na uni-mb.si