[SlovLit] O pravilnem, nepravilnem ter rabi

[ko ah]

O PRAVILNEM, NEPRAVILNEM TER RABI 

Z vprasanjem Mirana Hladnika, kako locevati med "dobrimi", "pravilnimi" ali  strukturno upravicenimi notranjimi zakonitostmi in "zlimi", "napacnimi",  zunanjimi vplivi, ki "pacijo" jezik, so se na veliko ukvarjali tudi v antiki. Le da si niso bili vsi edini, da je tista oblika, ki je v skladu s 'strukturo' jezika, tudi primernejsa, kot tista, ki ni. 

Ce bi bil Miran Hladnik anticni slovnicar, bi bil gotovo anomalist. Sprasuje, ce je prehud relativist, ko pravi, da je razlikovanje med pravilnimi in nepravilnimi oblikami v jeziku nepotrebno in da  je merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma.
Ce lahko verjamemo rimskemu slovnicarju Marku Terenciju Varonu, sta se v grskem jezikoslovju izoblikovali dve stranki: 

1. Analogisti so izhajali predvsem iz pravilnih oblik, ki jih lahko dobimo z opazovanjem oblikoslovja, oblikoslovje pa lahko opazujemo samo v okviru posameznih kategorij. Opazanja analogistov so tako ustvarila predpogoj za odkritje paradigem in pisanje slovnic v danasnjem pomenu besede. Hkrati pa so si analogisti prizadevali iskati pravilne oblike v jeziku in so vcasih tudi prevec na silo odstranjevali iz jezika nepravilne oblike, ki pa so bile v rabi.

2. Anomalisti so obenem obravnavali danasnji dve vrsti pregibanja: oblikoslovje in besedotvorje. Anomalisti so opozarjali na mesta, kjer je v jeziku prihajalo do odstopanj, na razlicen razvoj podobnih besed in celo na razlicne pomene iste besede v razlicnem okolju. Anomalisticni pogled na jezik je bil manj strogo slovnicarski in bolj filozofski.

Mark Terencij Varon si je v svojem delu O latinskem jeziku (iz 1. stol. pr. Kr.) prizadeval najti nekaksen kompromis med obema strankama (nekateri zlobno trdijo, da si je opozicijo kar sam izmislil, a se verjetno motijo).

Tako je postavil nekaj tez, ki nam morda lahko dajo tudi odgovor na vprasanje o dvoboju med dobrim in zlim v jeziku.

1. Jezik je zasnovan na analogijah, torej na razmerjih, ki stojijo v pravilnih razmerjih z drugimi razmerji, seveda v okviru posameznih besednih vrst. - PO DOMACE: Jezik je struktura, kjer predvidevamo pravilne vzorce.

2. Da bi lahko analogije v jeziku dejansko zazivele, pa jih moramo rabiti. - PO DOMACE: "Dobro" v jeziku nam nic ne pomaga, ce ga ne rabimo. Ce cez nekaj let nihce ne bo rekel vec cigareta, ampak vsi cigaret, in nihce copata, ampak vsi copat, mu ne bodo nic pomagale pravilne oblike cigareta in copata, ker jih ne bomo rabili. - Raba (usus, consuetudo) je torej za Varona visji princip kot analogija (pravilnost v jeziku).

3. Mark Terencij Varon bi tako gotovo pritrdil Miranu Hladniku v tezi, da je "merodajna vecinska raba, ki naj po dogovoru postane norma". Vendar pa zgolj na nacelni ravni! Brez jezikovne politike tudi v antiki ni slo - in verjetno je tako kar prav.
Varon tako razlikuje dve vrsti "napacnih" oblik v jeziku. Prva vrsta napacnih oblik so oblike, ki so bile napak sprejete v rabo, torej oblike, ki jih rabimo, vendar so napacne - niso v pravilnem razmerju z drugimi oblikami. Druga vrsta napacnih oblik so oblike, ki se niso bile sprejete v rabo in so napacne. 
Varon meni (9, 16), da moramo napacne oblike v jeziku popraviti, vendar mora biti proces postopen. Locevati moramo oblike, ki so zasidrane v jeziku (prva vrsta napacnih oblik), od oblik, ki  jih lahko zlahka izlocimo iz jezika (druga vrsta napacnih oblik). Pri tistih, ki so ze zasidrane v jeziku, se moramo rabi izogibati. Ce bomo namesto napacne oblike uporabljali drugo, ki bo pravilna, bomo napacno postopoma prenehali rabiti in prevladala bo pravilna.
Velik vpliv na prodor novih besed v jezik pa imajo po Varonovem mnenju (9, 17) prav dobri pesniki (boni poetae), se posebej dramatiki (scaenici), ki morajo doseci, da nova, pravilna oblika preide v splosno rabo (consuetudo). Raba (consuetudo) se namrec vseskozi spreminja. 
Nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali pravilno, danes rabimo napacno in nekatere besede, ki so jih vcasih pregibali napacno, danes rabimo pravilno.

Kako bi torej Varon pokomentiral zagato "copat, cigaret"? 

1. Obliki copata, cigareta sta pravilni v analogiji s podobnimi samostalniki, ki se jih prav tako lahko nepravilno maskulinizira.
2. Ce bi bili besedi "copat, cigaret" ze zasidrani v jeziku, bi se s tem sprijaznili - bi pa seveda vsakic, ko bi imeli priloznost, raje rabili pravilno obliko "copata, cigareta".
3. Ce pa bi bili besedi "copat, cigaret" v taki poziciji, kot sta naprimer dandanes, bi Varon naredil vse, da jih ne bi rabili. Saj jih - zaradi pravilnejsih ustreznic - zlahka izlocimo iz jezika.

Lep pozdrav
Kozma Ahacic

__________________________________________________________________
Get your own FREE, personal Netscape Webmail account today at http://webmail.netscape.com/