[SlovLit] Dve berili in misli ob njih

[Miran Hladnik]

Pravi umetnik je vzvišen nad družbo
Bi si dali implantirati, recimo, slovar?

=========

Pravi umetnik je vzvišen nad družbo

Pregledujem zapiske, ki sem si jih pred leti napravil ob branju Mrtvega
ognjenika (1944) Davorina Ravljena. Glavna oseba povesti je kipar Mirt, ki
prezira svoje stranke. Poznano: prim. Cankar, Makarovičeva ... Ali mora biti
ustvarjalec res v konfliktu z družbo ali "nerazumljen od družbe" ali "daleč
pred svojim časom", če hoče imeti na Šentflorjanskem status pravega
umetnika? Primer takega odnosa z okoljem je med drugimi Ema Kugler,
režiserka video filmov, ki bo dobila letošnjo Prešernovo nagrado za kulturne
dosežke. Če se še spomnite, je pred kakšnim letom ali dvema poskrbela za
medijsko odmevnost svojega spora s stanodajalci. V nekaj mesecev starem
intervjuju smo lahko prebrali, da avtorica pravzaprav ne ve in je to ne
zanima, kdo hrani njene filme, od katerih je zadnji državo stal okrog 20
milijonov sit. Prav dosti kulturno ozaveščenih domorodcev njenega dela ni
videlo ali pa nisem spraševal pravih ljudi. (Mimogrede: kdo od vas 230
slovlitjanov si je že kdaj ogledal film bodoče nagrajenke?) Moje vprašanje
se glasi, ali je sploh potrebno, da "davkoplačevalci", "državljani" ali
"narod" (da o ljudstvu ne govorimo) pozna delo Prešernovih nagrajencev ali v
njem celo uživa? Saj pravi umetniki po definiciji ne ustvarjajo za svoj čas,
ampak za naslednje generacije?

==========

Bi si dali implantirati, recimo, slovar?

V Sobotni prilogi Dela prebiram drugi del futurističnega članka Jarona
Lanierja z naslovom Pijanost kibernetskih totalitaristov in vzbudi mi misel
na zadržanost nas humanistov do civilizacijskih sprememb, ki jih prinaša
tehnološki razvoj. Z mobiji smo se sicer sprijaznili približno v istem
odzivnem času kot "ljudstvo", alarm pa zaženemo ob napovedih bližnje
robotizacije in biotehnologij, oz. genskega inženiringa. "Ljudstvo" si bo v
prihodnosti gotovo privoščilo vse, kar se bo po zakonu in v okviru finančnih
možnosti dalo izboljšati pri pameti, izgledu in čustvih. Kaj pa mi
humanisti? Bomo hoteli ostati "naravni", da ne bi trpela naša "človeškost",
karkoli si že pod njo predstavljamo? Bomo zato civilizacijsko hendikepirani?
Pustimo ob strani načelne pomisleke in se vprašajmo čisto konkretno takole:
bi si čez 20 let, če bomo dovolj premožni, naročili vgradnjo slovarja
kakšnega tujega jezika, mogoče celo njegove slovnice, ali pa recimo
dodatnega pomnilnika s povzetki vseh objav z našega strokovnega področja?
Postopek neboleč in nemoteč, obliž, ki bo ostal po posegu, bomo odstranili
sami naslednji dan. Jaz ne bi okleval, kaj pa vi, dragi slovlitjani?

==========

lp miran