[SlovLit] Slovenistični spletni viri in drugo

[Miran Hladnik]

Slovenija osvaja splet
O razpoznavnosti in dvopredmetnosti skupaj

==========

Slovenija osvaja splet

Http://www2.arnes.si/~ssdrmesl/ -- literarna skupina Žarek iz sivine.

Http://www.arts.ualberta.ca/~ljubljan/learningL2.html -- osvežen seznam
pripomočkov za učenje slovenščine.

Http://www.sigov.si/slovar.html -- saj že poznate, pa vendar: slovenska
stran s slovarji.

Http://www.thezaurus.com -- Institute for Slovenian Studies of Victoria,
avstralski slovenistični vir, ki napoveduje tudi arhiv oz. spletno
antologijo slovenskega leposlovja pod naslom Literator; avtorjem je v
spodbudo pri postavljanju teh strani slavna venetska preteklost Slovencev.

Http://www.google.com -- iskalnik s trenutno največjim indeksom spletnih
strani.

Če hočete postaviti spletno oglasno desko (stenčas), jo dobite zastonj na
naslovu http://www.monokibo.com/deskarija/.

Prepisujem iz revije Internet. Če hočete najti, kolikokrat je v spletu
citirana vaša stran, vtipkajte njen naslov v iskalnik
http://www.altavista.com. Ko sem tako storil s stranjo slovenskega
leposlovja (link:www.ijs.si/lit/leposl.html), se je pokazalo, da jo navaja
78 spletnih lokacij; Slovene for Travelers (www.ijs.si/lit/slovene.html) je
navedena 64-krat, začetna stran slovenske književnosti
(www.ijs.si/lit/literat.html) 33-krat in stran Oddelka za slovanske jezike
in književnosti na FF v Ljubljani 18-krat.

Iz Hladnikove nepapirnate beline:
http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri16.html in
http://www.ff.uni-lj.si/ucbeniki/mh/galeri17.html.

=========

O razpoznavnosti in dvopredmetnosti na enem mestu

Osnutek statutarnega paragrafa o poslanstvu Filozofske fakultete, ki smo ga
nedavno dobili v presojo, v drugem odstavku omenja pomembnost naših
disciplin za nacionalno samobitnost in razpoznavnost Slovenije v svetu. V
četrtem odstavku pa je med pomembnimi elementi FF (ki skrbijo za
razpoznavnost naše inštitucije) naveden dvopredmetni študij; ustrezal naj bi
zahtevam v sodobni akademski znanosti in študiju: interdisciplinarnosti,
multidisciplinarnosti in izbirnosti.

Moja pomisel ob postulatu razpoznavnost, ki mu morata slediti tako
posameznik kot inštitucije in cela nacionalna skupnost. Kako naj bo nekdo
osebnostno razpoznaven, če mora obenem skrbeti za razpoznavnost skupnosti,
ki ji pripada, torej podrediti svoje posebnosti skupnim ciljem? Problem je
podoben tistemu, ki se je zastavil ob geslu akademske avtonomnosti, namreč
ali je avtonomna univerza v razmerju do države ali pa je s tem mišljena tudi
avtonomnost fakultet v razmerju do univerze (in kateder v razmerju do
oddelkov). Z drugimi besedami: kje so meje in pasti všečnih nam gesel
razpoznavnost, samobitnost, avtonomnost?

lp miran