[SlovLit] ... o bistvenih človeških rečeh

[Hladnik Miran]

Tradicionalisti in tehnokrati
Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost
O radikalnosti

=================

Tradicionalisti in tehnokrati

V Književnih listih Dela 1. sept. sta bila drug ob drugem objavljena dva
počitniška prispevka literarne narave. Ifigenija Simonović odkriva prednosti
pisanja z roko pred tistim na računalnik in razvija idejo o literarnem
natečaju, na katerem bo pisanje na računalnik prepovedano. Zorko Simčič pa
razlaga, zakaj se ne bo naročil na internetni priključek. Zato, ker mu
internet gotovo ne bi znal povedati, kaj je Prešernu tlelo v očeh, ko je
govoril verze "Tukaj počiva Prešeren, nejeveren in vendar veren," v katerih
Prešeren nedvoumno priznava svojo vernost. In še zato, ker mu internet
gotovo ne bi ponudil jasnega potrdila za domnevo, da je bilo Župančiču žal,
ker je v drugi svetovni vojni deloval na partizanski strani. --- Ko je o teh
rečeh Simčič povprašal mladega literarnega zgodovinarja, ga je njegov
odgovor globoko razočaral, kar ga je pripeljalo do izjave, da v prihodnje od
mladih literarnih znanstvenikov ne smemo kaj preveč pričakovati. --- Nas
slovlitjane lahko tolaži Simčičev podatek, da dotični mladi literarni
zgodovinar o računalnikih ni vedel dosti, torej že ne more biti eden iz naše
slovlitovske družbe.

Ker na straneh KL 1. septembra ob naštetih dveh ni bilo nobenega članka, ki
bi bil računalnikom v zvezi z literaturo naklonjen, se mi utrjuje
prepričanje, o katerem je v Slovlitu že tekla beseda, da literarna scena
sodi na konzervativno stran tiste temeljne nazorske opozicije, ki jo je v
nedavnem intervjuju Slavoj Žižek označil z izrazi tradicionalizem in
tehnokracija.

===========

Re: [Slovlit] Sakralna in profana umetnost

1. Najprej replike na Aleševe komentarje, ki jih je zapisal ob mojem
razmišljanju o Robbi in Komelju. Saj se spomnite, šlo je za Komeljevo
izjavo, da imajo umetnine dušo. Aleš je zadel, trdeč, da sem v članku Kako
je ime metodi? postavil pod vprašaj sakralno pojmovanje umetnosti. Tega
sicer nisem hotel storiti izrecno, je pa med vrsticami gotovo pribodlo na
plan.

>Zgodovinarjevo osebno pojmovanje literature je pomembno pri odločitvi, s
>katerim področjem literarne zg. se bo ukvarjal.

Najbrž bi bilo ustrezneje reči: "pri odločitvi, katero metodo bo
uporabljal".

>Verzologi, recimo, imamo različna pojmovanja literature, vendar enake
>raziskovalne rezultate.

Sami rezultati (npr. statistična dejstva) v naši stroki običajno ne
zadoščajo in njihovi razgrnitvi sledi obvezno poglavje Interpretacija. Tu pa
spet pridejo do izraza razlike v pojmovanju umetnosti, tj. umetnostni nazor,
zato zgodovinarjev literarni nazor nikakor ni brez vpliva na njegovo
razpravljanje.

>V krščanskem prostoru (Zahod je pač krščanski

To, kar sem imel pri citatu Komeljeve izjave v mislih, je okvir nove
duhovnosti, ki se je ne da zvesti zgolj na krščansko tradicijo. Na
neskladnost "novodobnih" izrazov skrivnostno, nedoumljivo, nejasnost,
nedorečenost s sodobnim krščanstvom Aleš celo sam opozarja. --- O krščanskem
dojemanju sveta imam jaz precej zastarele predstave, oblikovale pa so jih
pripovedne knjige 19. stoletja; tam je čisto običajno tudi poučevanje o
skrivnostnosti in nedoumljivosti božjih odločitev, kot npr. v povesti s
pomenljivim naslovom Čudne poti božje vsigamogočnosti ali skrivne sodbe
srednjih časov, 1863.

2. Zdaj pa še k jedrnemu problemu.

>Celo znotraj profanega razumevanja umetnosti ima umetnina lahko dušo, pač v
>smislu, da zbuja vzvišene občutke in navaja k razmišljanju o bistvenih
>človeških rečeh.

Če je pomen izjave, da ima umetnina dušo, res tak, potem se z Alešem lahko
samo strinjam. Sumim pa, da gre Komeljevo razumevanje preko tega pomena in
razume dušo umetniškega dela na podoben način, kot npr. Marko Pogačnik
razume dušo pokrajine: obnaša se tako kot človek, lahko zboli, se da
zdraviti ..., skratka v smislu duhovnostnih gibanj. Ne poznam
literarnozgodovinskih orodij, ki bi bila združljiva s takim naziranjem.
Bolje rečeno: tako naziranje najbrž ne potrebuje za oporo nobene znanstvene
metode.

==============

O radikalnosti

Ker je pismo že do semle dovolj dolgo, o radikalnosti v literaturi, kritiki
in literarni vedi prihodnjič.

lp miran