[SlovLit] Alenka Zbogar pise iz Bloomingtona

[Miran Hladnik]

Spostovane kolegice in kolegi,

oglasam se vam iz Bloomingtona (Indiana, ZDA), kamor sem pripotovala  6.
junija. Tukajsni oddelek za slovanske in vzhodnoevropske studije (Department
for Slavic and East European Studies) vsako leto - letos praznujejo 50.
obletnico - organizira dvomesecne delavnice tujih jezikov, med katerimi se
je po 3-letnem zatisju ponovno pojavila tudi delavnica slovenscine.
Delavnico obiskujeta dva redna in en izredni student, slednji ni prisoten na
vseh ucnih urah, pac pa le na urah konverzacije. Poleg jutranjih lektoratov
so v vecernih urah organizirana predavanja, koncerti, gledaliske, obcasno
tudi filmske predstave, predvajajo predvsem sodobne ruske filme. Za izvedbo
enega izmed vecernih predavanj - 18. julija - sem bila zadolzena tudi sama.
Priblizno uro in pol trajajoce predstavitve slovenske kulture in zgodovine
se je udelezilo presenetljivo veliko poslusalcev, kar okoli 25 (na ostalih
predavanjih se je stevilo sukalo pod deset). Na zacetku predavanja Slovene
culture and history sem predvajala odlomek z video kasete z naslovom
Zdravljica, za katero sta scenarij napisala Boris Paternu in Matjaz Kmecl,
ki prikazuje spust jugoslovanske in dvig slovenske zastave pred slovenskim
parlamentom. Razlagi korakov, ki so vodili do slovenske osamosvojitve, je
sledil kratek pregled prelomnejsih dogodkov v slovenski zgodovini, pri cemer
sem se - v skladu z naravnanostjo programa poletnih delavnic - osredotocila
predvsem na zgodovino jezika in knjizevnosti. S pomocjo racunalniske
animacije sem ob sliki knezjega kamna poudarila pomen Karantanije v 7.
stoletju, nato pokristjanjevanje karantanskih knezov v 8. stoletju, ob tem
omenila Presernov Krst pri Savici in zbirko Presernova pot v svet, za katero
je angleski prevod prispeval tukajsni predavatelj in predstojnik oddelka
Henry Cooper. Zahvaljujoc izredni bloomingtonski knjiznici sem poslusalcem
lahko pokazala nekatere izdaje faksimil in prevodov v tuje jezike, npr.
izdajo Brizinskih spomenikov, Pisanic, Kranjske Cbelice in Presernovih
Poezij. Iz obdobja od 12. do 14. stoletja sem navedla omembe prvih
slovenskih mest (Ljubljane, Ptuja, Maribora in Kranja). Mesta sem pokazala
na zemljevidu Slovenskih narecij, s pomocjo racunalniske animacije pokazala
njihove posnetke ter navedla danasnje stevilo prebivalcev in njihovo
velikost. Na simboliko slovenskega grba sem opozorila ob omembi Celjskih
grofov (1333-1456), k njej pa sem se ponovno vrnila ob razlagi dogodkov iz
18. stoletja, saj je bil Triglav prvic osvojen 26. avgusta 1778. V obdobju
humanizma in protestantske reformacije sem izpostavila pomen Primoza
Trubarja, Jurija Dalmatina (ob tem pokazala naslovnico Biblije iz l. 1584)
in Adama Bohorica. Ob posnetku Cerkniskega jezera sem opozorila na
Valvazorjevo Slavo vojvodine Kranjske in njegovo clanstvo v britanski
Kraljevi akademiji znanosti. V 18. stoletju sem se poleg Pisanic in
Lublanskih novic dotaknila Vodnikovih Pesem za pokusino, Linhartove Zupanove
Micke in Maticka, Pohlinove Kranjske gramatike ter Zoisovega prispevka, ob
posnetku NUK-a pa povedala, da je bila prva javna knjiznica v Ljubljani
odprta leta 1701. Poudarila sem, da sta 19. stoletje zaznamovala
konservativni (Jernej Kopitar, Anton Martin Slomsek, Jovan Vesel Koseski,
Janez Bleiweis) in liberalni (France Preseren, Andrej Smole, Matija Cop)
krog intelektualcev. Nakazala sem vprasanje ilirizma, program Zedinjene
Slovenije, Kopitarjevo prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika ter
njegovo ostro kritiko "mestnega kranjskega jezika". Ob izrocku s 7. kitico
Zdravljice v slovenscini in anglescini (Janko Lavrin, A Selection of Poems
by France Preseren, Basil Blackwell, Oxford 1954) pa posebej izpostavila
Presernov pomen. Dogajanje v 20. stoletju sem osredinila okoli konca 1.
svetovne vojne, oblikovanja Kraljevine SHS v decembru 1918 (ter
preimenovanja v Jugoslavijo leta 1929), ustanovitve univerze leta 1919, pri
cemer sem posebej izpostavila dejstvo, da je odtlej celotni izobrazevalni
sistem potekal v slovenskem jeziku.

Karta Slovenskih narecij mi je sluzila pri razlagi narecne razclenjenosti
slovenskega jezika na 46 dialektov, povezanih v 7 glavnih narecij. Posamezno
narecje sem pospremila s slikovnim gradivom, tako gorenjsko narecje s
posnetkom Bleda, Bohinja in kozolca (toplarja), dolenjsko s posnetkom Novega
mesta, stajersko s posnetkom Ptujskega gradu in predvajanjem narodne pesmi
Pojdem na Stajersko, panonsko narecje s posnetkom cimprane hise in mlina na
Muri, korosko z opozorilom na knezji kamen, rovtarsko s dvema posnetkoma
idrijske cipke ter primorsko s posnetkom Pirana in Postojnske jame.
Opozorila sem na stevilne okoliscine, ki so vplivale na narecno
razclenjenost Slovenije, tako npr. geografske, ekonomske, socialne,
politicne, kulturne in civilizacijske razloge. Poleg znamenite slovenske
dvojine in zvrstnosti slovenskega jezika sem opozorila tudi na Breznikovo
slovnico (1934) ter Slovenski pravopis (Breznik-Ramovs, 1935) ter
oblikovanje knjizne norme.

Predstavitev sem zakljucila z letosnjo Presernovo nagrajenko Svetlano
Makarovic. Ob predvajanju Kresne noci z zgoscenke Tisti cas, sem izpostavila
pesnicino izredno ustvarjalno in umetnisko moc, ki se med drugim kaze tudi v
transformaciji ljudskih motivov, npr. desetnice, jurjevanja, kresovanja,
koledovanja in zalik zene. Navedene motive sem na kratko tudi razlozila.
Predavanje se je izteklo s priblizno enourno diskusijo, v katero se je
vkljucila vecina poslusalcev, pogovor pa se je vil od vprasanja 10-dnevne
slovenske vojne, Krskega, slovenske sodobne literature, osebnih izkusenj
posameznikov, ki so bili v Sloveniji po sluzbeni dolznosti, do slovenskih
manjsin v Italiji in Avstriji ter italijanske in madzarske manjsine v
Sloveniji. Razsli smo se v upanju, da se ob podobni priloznosti ponovno
srecamo.

V pricakovanju skorajsnje vrnitve v Slovenijo vas lepo pozdravljam! Alenka
Zbogar


________________________________________________________________________
Get Your Private, Free E-mail from MSN Hotmail at http://www.hotmail.com