[SlovLit] Tri regratove lučke

[Mateja Gomboc]

Dragi prijatelji,
prav rada prebiram tožbe in hvale od tod in drugod zavzetih in nade budečih
slovitjanov. Zato še od mene nekaj misli iz goriškega zaledja:
- do- in podiplomskim studentom, bodimo odkriti, so bila vedno ponujena tudi
kaksna predavanja, ki niso nujno ponujala znanje in vedenje za izpit ali
nadaljnje pedagosko delo. In kaj zato: so pa opozarjala na pluralnost
intelekta, ko zmore preseci inertnost in ujetost aksioma! Da se lociti pleve
od semena, gnoj od zlata. Lepo je tudi, da iscemo dobro in ne slabega,
kajne?
- okrog delitve literature in jezika: pred dnevi sem v Rimu (med vecerjo)
govorila o tem s prijatelji Italijani, ki poucujejo italijanski jezik
('lettere'). Njihovo obcutje: njihovi nadebudni dijaki nimajo nobenega
besednega zaklada. Prav tako tudi niso sposobni nikakrsne korelacije s
knjizevnostjo, ki jo jemljejo kot podnajemnico zgodovine, ne jezika. Njihovi
dijaki (po njihovem mnenju sodec) berejo manj kot nasi, jezika se ne ucijo
od Manzonija, pac pa Berlusconija. Debata je bila dobra, vecerja slastna.
- kako pa je goriskemu profesorju? Tudi malo zalostno. Jutri moramo biti za
solskim katedrom, pa bi sla raje na srecanje ob pocastitvi 90-letnice
pesnice Ljubke Sorli, ki se bo zacela ob 10. uri na gradu Kromberk.
Velicastno bo. Pridite vsaj vi, ce ze mi ne moremo.
Lepo bodite,
Mateja Gomboc