[SlovLit] Spletne novice feb_1

Pet Feb 18 00:36:49 CET 2000

Nisem še prebral Dela, na splošno pa o znanstvenosti filologije tole:

Koga misliš z "mi"? Ta "mi" je večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. 
    Ko slavist rešuje še nerešene problem stroke, naj jih rešuje po splošno sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so še vedno precej jasna, kljub temu, da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let razširilo poenostavljeno relativiziranje pojmov "znanstvena resnica", "dokaz" ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovništvom, mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na to temo bivša Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto "Sokal hoax" ali "S. affair" in dobili boste goro linkov na to temo - originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideoloških predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih: svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično (resničnov ožjem smislu, tj. latinski "verum" (znanost)). Resnica seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira naše spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž bolj retorično vprašanje, čeprav verjetno obstajajo neskončno optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka pravila, ki nam omogočajo, da je naše spoznavno delovanje ekonomično (šparamo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno (omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo.
     Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto, trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v  takih primerih se po mojem pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in šamanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih raziskav.
    Tretjič - slavist učitelj: ta je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju znanstvenika.
    Ni dvoma, da sta popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. Študentje hočejo zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli še več o tistih svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova. Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela. Skušnjava razgledanega učitelja je, da skuša ugoditi publiki in jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir znanosti. Tu seveda nastopi njegova moralna odgovornost. (Ne vem, ali naj bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno skušnjavo.) 
    Moj sklep torej je, da je "preseganje" znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo. Naše šole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do bioenergetikov.

Kao što narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno štalo.

Aleš Bjelčevič

    -----Izvorno sporočilo-----
    Od: Miran Hladnik <miran.hladnik na guest.arnes.si>
    Za: slovlit na ijs.si <slovlit na ijs.si>
    Datum: 17. februar 2000 15:07
    Zadeva: [SlovLit] Spletne novice feb_1

    Naslovi

    Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omreľno poučevanje angleščine.

    Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak.

    Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo.

    Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal.

    Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo.

    Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji.

    Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca?

    Znanost vs. "znanost"

    Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloľeni do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razloľiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja …, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo?

    Merjenje znanosti

    Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status.

    Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah.

    MZT:

    SR, Primerjalna knjiľevnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki

    ostale neindeksirane revije -- 1 točka

    UL:

    SR, JiS, Primerjalna knjiľevnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk.

    To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po moľnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki.

    Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in druľboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk.

    "Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. 

    Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe.

    Selitev

    Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega streľnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. 

    lp miran

-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000218/3a0346b1/attachment.html 