<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<HTML>
<HEAD>

<META content=text/html;charset=windows-1250 http-equiv=Content-Type><!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<META content='"MSHTML 4.72.3110.7"' name=GENERATOR>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV><FONT color=#000000 size=2>Nisem &scaron;e prebral Dela, na splo&scaron;no 
pa o znanstvenosti filologije tole:</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT>&nbsp;</DIV>
<DIV><FONT size=2>Koga misli&scaron; z &quot;mi&quot;? Ta &quot;mi&quot; je 
večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec 
znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. </FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2>&nbsp;&nbsp;&nbsp; Ko slavist re&scaron;uje &scaron;e 
nere&scaron;ene problem stroke, naj jih re&scaron;uje po splo&scaron;no 
sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so &scaron;e vedno precej jasna, kljub temu, 
da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let raz&scaron;irilo 
poenostavljeno relativiziranje pojmov &quot;znanstvena resnica&quot;, 
&quot;dokaz&quot; ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovni&scaron;tvom, 
mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na 
to temo biv&scaron;a Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto &quot;Sokal 
hoax&quot; ali &quot;S. affair&quot; in dobili boste goro linkov na to temo - 
originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text 
ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno 
znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideolo&scaron;kih 
predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja 
iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in 
neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu 
pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku 
razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh 
spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih: 
svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so 
adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično 
(resničnov ožjem smislu, tj. latinski &quot;verum&quot; (znanost)). Resnica 
seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za 
umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se 
pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira 
na&scaron;e spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž 
bolj retorično vpra&scaron;anje, čeprav verjetno obstajajo neskončno 
optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo 
vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in 
antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj 
se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s 
predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka 
pravila, ki nam omogočajo, da je na&scaron;e spoznavno delovanje ekonomično 
(&scaron;paramo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno 
(omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo 
tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar 
se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi 
bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja 
reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je 
pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je 
umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih 
daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte 
tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v 
cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo.</FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2></FONT><FONT color=#000000 size=2>&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; 
Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da 
popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba 
znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je 
lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto, 
trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar 
hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih 
raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v&nbsp; takih primerih se po mojem 
pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in 
&scaron;amanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za 
popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena 
znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih 
raziskav.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2>&nbsp;&nbsp;&nbsp; Tretjič - slavist učitelj: ta 
je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku 
faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju 
znanstvenika.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2>&nbsp;&nbsp;&nbsp; Ni dvoma, da sta 
popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v 
principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. &Scaron;tudentje hočejo 
zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli &scaron;e več o tistih 
svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da 
vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim 
mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova. 
Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela. 
Sku&scaron;njava razgledanega učitelja je, da sku&scaron;a ugoditi publiki in 
jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir 
znanosti. Tu seveda nastopi njegova <U>moralna odgovornost</U>. (Ne vem, ali naj 
bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno 
sku&scaron;njavo.) </FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2>&nbsp;&nbsp;&nbsp; Moj sklep torej je, da je 
&quot;preseganje&quot; znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo. 
Na&scaron;e &scaron;ole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem 
racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker 
je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar 
ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do 
bioenergetikov.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT><FONT size=2></FONT>&nbsp;</DIV>
<DIV><FONT size=2>Kao &scaron;to narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno 
&scaron;talo.</FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2></FONT>&nbsp;</DIV>
<DIV><FONT size=2>Ale&scaron; Bjelčevič</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT>&nbsp;</DIV>
<DIV>&nbsp;</DIV>
<BLOCKQUOTE 
style="BORDER-LEFT: #000000 solid 2px; MARGIN-LEFT: 5px; PADDING-LEFT: 5px">
    <DIV><FONT face=Arial size=2><B>-----Izvorno sporočilo-----</B><BR><B>Od: 
    </B>Miran Hladnik &lt;<A 
    href="mailto:miran.hladnik@guest.arnes.si">miran.hladnik@guest.arnes.si</A>&gt;<BR><B>Za: 
    </B><A href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A> &lt;<A 
    href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A>&gt;<BR><B>Datum: </B>17. 
    februar 2000 15:07<BR><B>Zadeva: </B>[SlovLit] Spletne novice 
    feb_1<BR><BR></DIV></FONT>
    <DIV><B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Naslovi</FONT></P></B>
    <P><A href="http://www.wwnorton.com/connect/"><FONT 
    face="Times New Roman">Http://www.wwnorton.com/connect/</A> -- preizkusite 
    zastonj program za omreľno poučevanje angle&scaron;čine.</FONT></P><FONT 
    face="Times New Roman"></FONT>
    <P><A href="http://www.batcave.net/poezija"><FONT 
    face="Times New Roman">Http://www.batcave.net/poezija</A> -- poezija Barbare 
    Kozak.</FONT></P>
    <P><A href="Http://babynamer.com/"><FONT 
    face="Times New Roman">Http://babynamer.com/</A> -- 20.000 imen osebnih imen 
    z etimologijo.</FONT></P>
    <P><A href="Http://www.email.si"><FONT 
    face="Times New Roman">Http://www.email.si</A> -- zastonj spletni 
    po&scaron;tni predal.</FONT></P>
    <P><A href="Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/"><FONT 
    face="Times New Roman">Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/</A> -- 3500 
    slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo.</FONT></P><FONT 
    face="Times New Roman"></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">Na&scaron;teti naslovi so iz revije Internet 
    (<A 
    href="http://www.infomediji.si/internet/">http://www.infomediji.si/internet/</A>), 
    ki jo izhaja skupaj z revijo PC &amp; mediji.</FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, 
    ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek 
    konca?</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT><B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Znanost vs. 
    &quot;znanost&quot;</FONT></P></B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Na Delovih znanstvenih straneh poteka 
    ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in 
    &quot;znanstveniki&quot; (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi 
    nas? Med katere se uvr&scaron;čamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne 
    motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloľeni do postopkov trdih 
    znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v 
    principu mogoče racionalno dojeti in razloľiti. Tako&nbsp;se obna&scaron;a 
    tudi predmet literarne vede: &quot;Umetnosti, literarnega dela kot umetnine 
    ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji&quot; (Rudi &Scaron;eligo, 
    Merila vrednotenja &hellip;, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to 
    temo?</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT><B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Merjenje znanosti</FONT></P></B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja 
    kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina 
    registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta 
    status.</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in 
    jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri 
    domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na 
    projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah.</FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">MZT:</FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">SR, Primerjalna knjiľevnost, Acta 
    neophilologica, Linguistica -- 2 točki</FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">ostale neindeksirane revije -- 1 
    točka</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">UL:</FONT></P><FONT face="Times New Roman">
    <P><FONT face="Times New Roman">SR, JiS, Primerjalna knjiľevnost, Razprave 
    II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk.</FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">To so publikacije, ki jim stroka priznava 
    vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v 
    tujem jeziku) in kjer uredni&scaron;tvo (po moľnosti tudi mednarodno) vsak 
    članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 
    točki.</FONT></P></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">Kako boste točkovali objave v drugih 
    revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav 
    v &quot;prilogi revij po seznamu FF&quot; in &quot;Sprejetih 
    interpretacijah&quot; v <I>Merilih za volitve v nazive</I> (1997): 
    &quot;Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta 
    neophilologica, Linguistica, Anthropos.&quot; --- Ker so to revije, ki jim 
    druge humanistične in druľboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem 
    tudi tu objava prinesla 5--8 točk.</FONT></P><FONT 
    face="Times New Roman"></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">&quot;Prepričani smo, da ima značaj 
    znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v 
    splo&scaron;nokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, 
    Literatura, Dialogi.&quot; --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega 
    povzetka in znanstvene uredni&scaron;ke recenzije in zato po mojem ne sodijo 
    v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero 
    je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo 
    eno točko. </FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
    <P><FONT face="Times New Roman">Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi 
    za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo 
    raziskav kot za habilitacijske potrebe.</FONT></P><B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Selitev</FONT></P></B>
    <P><FONT face="Times New Roman">Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega 
    novičarskega streľnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje 
    po&scaron;iljate sporočila na ta naslov (<A 
    href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A>) in tu urejate svoje debatno 
    članstvo: <A 
    href="http://mailman.ij.si/listinfo/slovlit/">http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/</A>. 
    </FONT></P>
    <P><FONT face="Times New Roman">lp 
miran</FONT></P></DIV></BLOCKQUOTE></BODY></HTML>