<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<HTML>
<HEAD>
<META content=text/html;charset=windows-1250 http-equiv=Content-Type><!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD W3 HTML//EN">
<META content='"MSHTML 4.72.3110.7"' name=GENERATOR>
</HEAD>
<BODY bgColor=#ffffff>
<DIV><FONT color=#000000 size=2>Nisem še prebral Dela, na splošno
pa o znanstvenosti filologije tole:</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT> </DIV>
<DIV><FONT size=2>Koga misliš z "mi"? Ta "mi" je
večplasten: slavist-učitelj, slavist-pisec popularnih besedil in slavist-pisec
znanstvenih besedil. Grem od zadaj naprej, ker se mi bolj izide. </FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2> Ko slavist rešuje še
nerešene problem stroke, naj jih rešuje po splošno
sprejetih znanstvenih pravilih. Ta so še vedno precej jasna, kljub temu,
da se je v zahodni humanistiki zadnjih dvajset let razširilo
poenostavljeno relativiziranje pojmov "znanstvena resnica",
"dokaz" ipd., izenačevanje znanosti z alkimijo, čarovništvom,
mistiko, zagovarjanje antiracionalističnega intuicionizma ipd.(zelo poučna je na
to temo bivša Sokalova afera v Ameriki; vtipkajte v Altavisto "Sokal
hoax" ali "S. affair" in dobili boste goro linkov na to temo -
originalna Sokalova članka, ogorčeni odgovor postmoderne revije Social text
ipd.; od komentarjev priporočam članek Paula Boghossiana). Ni dvoma, da nobeno
znanstveno raziskovanje ni popoplnoma prosto nekih idejnih oz. ideoloških
predpostavk, ampak to vzame vsaka znanost v zakup (dvom v znanost namreč izhaja
iz teze, da je itak vse ideologija in da zato ni možno ločevati med znanostjo in
neznanostjo). Popolnoma nezainteresirano opazovnje sploh ni mogoče. Kljub temu
pa smo zahodnjaki vsaj od renesanse naprej prepričani, da je bog dal človeku
razum zato, da z njim odkriva resnico in pridobiva spoznanja. Te resnice in teh
spoznanj je seveda več vrst. Pravzaprav lahko govorimo o različnih svetovih:
svet umetnosti, svet vere, svet znanosti ipd. Resnice v teh svetovih so
adekvatne sodbe o tem, kaj je lepo (umetnost), kaj dobro (vera) in kaj resnično
(resničnov ožjem smislu, tj. latinski "verum" (znanost)). Resnica
seveda ni povsem razvidna in se je zanjo treba potruditi: za vsako - za
umetnostno, versko, znanstveno. Pri tem se pogosto motimo, mislim pa, da se
pogosto tudi uspemo kaj naučiti in kdaj pravilno ravnati. Kam limitira
naše spoznanje, ali ima meje oz. ali bomo nekoč vedeli vse, pa je najbrž
bolj retorično vprašanje, čeprav verjetno obstajajo neskončno
optimistični ljudje, ki menijo, da bomo na koncu vse vedeli in da je mogoče celo
vse vedenje izpeljati iz ene teorije, recimo neke ultra--fizike (in
antiracionalizem je verejetno reakcija na tak scientistični redukcionizem). Naj
se vrnem nazaj k znanstvenemu spoznavanju: nekaj stoletij že živimo s
predpostavko, da lahko nekaj vemo. Za pridobivanje znanja pa smo postavili neka
pravila, ki nam omogočajo, da je naše spoznavno delovanje ekonomično
(šparamo čas in energijo, da o državnem denarju ne govorim), jasno
(omogoča nam, da se o spoznanem lahko pogovarjamo) in preverljivo (omogočimo
tudi drugim, da pridejo do enakega spoznanja) - z eno besedo racionalno. Kadar
se na ta način lotevamo netrivialnih problemov, rečemo temu znanost. Po mojem bi
bilo seveda zelo narobe, če bi znanstveniki hoteli vsa človekova spoznavanja
reducirati zgolj na znanstveno spoznavanje. Svet, ki ga prikazuje umetnost, je
pogosto povsem nemogoče reducirati na znanost, pa ne bo nihče trdil, da je
umetnost nesmiselna. In obratno - umetnost ne more nadomestiti spoznanj, ki jih
daje znanost. Torej - znanost naj kar bo racionalna, ker so nam vedno odprte
tudi neznanstvene poti do vedenja: vsakdo (tudi znanstvenik) lahko hodi tudi v
cerkev, v galerijo, na koncert in prebira fikcijo.</FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2></FONT><FONT color=#000000 size=2>
Druga vloga: slavist kot pisec popularnih besedil. Večkrat imam vtis, da
popularizatorji literarne vede menijo, da za popularni prikaz ni treba
znanstvene korektnosti. Popualrno jim pomeni komercialno, komercialno pa je
lahko - ali celo mora biti - nepreverjeno. Preverjeno je preveč pusto,
trivilano, publika pa zahteva spektakel. Po drugi strani se najde kdo, ki kar
hlasta po znanju in je zato preveč neučakan in se sam ne loti temeljnih
raziskav, ampak gre takoj na sintezo. In prav v takih primerih se po mojem
pripeti, da človek ne ločuje več med fiziko in astrologijo, medicino in
šamanizmom ali pa med literarno teorijo in kvantno fiziko. Za
popularizatorja po mojem velja, da sme popularizirati samo trdno preverjena
znanja. Za sintetika pa, da je sinteza mogoča le iz temeljnih
raziskav.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2> Tretjič - slavist učitelj: ta
je pravzaprav na istem, kot prva dva. V gimnaziji in v prvem, drugem letniku
faksa igra vlogo popularizatorja, v diplomskem seminarju
znanstvenika.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2> Ni dvoma, da sta
popularizator in učitelj pod večjim pritiskom kot znanstvenik. Njuna publika v
principu zahteva več, kot on kot znanstvenik zmore dati. Študentje hočejo
zvedeti najgloblje skrivnosti literature, radi bi vedeli še več o tistih
svetovih, ki jih literatura prikazuje. Pogosto so razočarani, ko/če zvejo, da
vse to ni v domeni literarne znanosti, da vsega ne more razložiti. Zato pa jim
mora razložiti, da sta literatura in znanost o literaturi dva svetova.
Literatura razlaga neki svet, mi pa razlagamo, zakaj in kako ona to dela.
Skušnjava razgledanega učitelja je, da skuša ugoditi publiki in
jim razlaga stvari, za katere ni kompetenten ali stvari, ki ne sodijo v okvir
znanosti. Tu seveda nastopi njegova <U>moralna odgovornost</U>. (Ne vem, ali naj
bom sam vesel ali žalosten, ker ne izpolnjujem pogoja za to moralno
skušnjavo.) </FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2> Moj sklep torej je, da je
"preseganje" znanstvenosti tesno povezano z moralno odgovornostjo.
Naše šole so zasnovane tako, da naj bi ponujale predvsem
racionalna znanja, ker jih za to plača država, ki želi racionalne občane. In ker
je po mojem prepričanju država dovolj modra, da ve, da znanost ni vse, kar
ljudje rabijo, daje možnost tudi vsem ostalim: od cerkve do
bioenergetikov.</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT><FONT size=2></FONT> </DIV>
<DIV><FONT size=2>Kao što narod kaže: pohlevnih ovc gre veliko v eno
štalo.</FONT></DIV>
<DIV><FONT size=2></FONT> </DIV>
<DIV><FONT size=2>Aleš Bjelčevič</FONT></DIV>
<DIV><FONT color=#000000 size=2></FONT> </DIV>
<DIV> </DIV>
<BLOCKQUOTE
style="BORDER-LEFT: #000000 solid 2px; MARGIN-LEFT: 5px; PADDING-LEFT: 5px">
<DIV><FONT face=Arial size=2><B>-----Izvorno sporočilo-----</B><BR><B>Od:
</B>Miran Hladnik <<A
href="mailto:miran.hladnik@guest.arnes.si">miran.hladnik@guest.arnes.si</A>><BR><B>Za:
</B><A href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A> <<A
href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A>><BR><B>Datum: </B>17.
februar 2000 15:07<BR><B>Zadeva: </B>[SlovLit] Spletne novice
feb_1<BR><BR></DIV></FONT>
<DIV><B>
<P><FONT face="Times New Roman">Naslovi</FONT></P></B>
<P><A href="http://www.wwnorton.com/connect/"><FONT
face="Times New Roman">Http://www.wwnorton.com/connect/</A> -- preizkusite
zastonj program za omreľno poučevanje angleščine.</FONT></P><FONT
face="Times New Roman"></FONT>
<P><A href="http://www.batcave.net/poezija"><FONT
face="Times New Roman">Http://www.batcave.net/poezija</A> -- poezija Barbare
Kozak.</FONT></P>
<P><A href="Http://babynamer.com/"><FONT
face="Times New Roman">Http://babynamer.com/</A> -- 20.000 imen osebnih imen
z etimologijo.</FONT></P>
<P><A href="Http://www.email.si"><FONT
face="Times New Roman">Http://www.email.si</A> -- zastonj spletni
poštni predal.</FONT></P>
<P><A href="Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/"><FONT
face="Times New Roman">Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/</A> -- 3500
slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo.</FONT></P><FONT
face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Našteti naslovi so iz revije Internet
(<A
href="http://www.infomediji.si/internet/">http://www.infomediji.si/internet/</A>),
ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji.</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje,
ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek
konca?</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT><B>
<P><FONT face="Times New Roman">Znanost vs.
"znanost"</FONT></P></B>
<P><FONT face="Times New Roman">Na Delovih znanstvenih straneh poteka
ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in
"znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi
nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne
motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloľeni do postopkov trdih
znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v
principu mogoče racionalno dojeti in razloľiti. Tako se obnaša
tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine
ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo,
Merila vrednotenja …, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to
temo?</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT><B>
<P><FONT face="Times New Roman">Merjenje znanosti</FONT></P></B>
<P><FONT face="Times New Roman">Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja
kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina
registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta
status.</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in
jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri
domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na
projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah.</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">MZT:</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">SR, Primerjalna knjiľevnost, Acta
neophilologica, Linguistica -- 2 točki</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">ostale neindeksirane revije -- 1
točka</FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">UL:</FONT></P><FONT face="Times New Roman">
<P><FONT face="Times New Roman">SR, JiS, Primerjalna knjiľevnost, Razprave
II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk.</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">To so publikacije, ki jim stroka priznava
vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v
tujem jeziku) in kjer uredništvo (po moľnosti tudi mednarodno) vsak
članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2
točki.</FONT></P></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Kako boste točkovali objave v drugih
revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav
v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih
interpretacijah" v <I>Merilih za volitve v nazive</I> (1997):
"Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta
neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim
druge humanistične in druľboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem
tudi tu objava prinesla 5--8 točk.</FONT></P><FONT
face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">"Prepričani smo, da ima značaj
znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v
splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost,
Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega
povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo
v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero
je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo
eno točko. </FONT></P><FONT face="Times New Roman"></FONT>
<P><FONT face="Times New Roman">Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi
za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo
raziskav kot za habilitacijske potrebe.</FONT></P><B>
<P><FONT face="Times New Roman">Selitev</FONT></P></B>
<P><FONT face="Times New Roman">Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega
novičarskega streľnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje
pošiljate sporočila na ta naslov (<A
href="mailto:slovlit@ijs.si">slovlit@ijs.si</A>) in tu urejate svoje debatno
članstvo: <A
href="http://mailman.ij.si/listinfo/slovlit/">http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/</A>.
</FONT></P>
<P><FONT face="Times New Roman">lp
miran</FONT></P></DIV></BLOCKQUOTE></BODY></HTML>