[SlovLit] Spletne novice feb_1

[Miran Hladnik]

Naslovi

Http://www.wwnorton.com/connect/ -- preizkusite zastonj program za omrežno poučevanje angleščine.

Http://www.batcave.net/poezija -- poezija Barbare Kozak.

Http://babynamer.com/ -- 20.000 imen osebnih imen z etimologijo.

Http://www.email.si -- zastonj spletni poštni predal.

Http://www.slo-knjiga.si/knjigarna/ -- 3500 slovenskih knjig čaka na elektronsko naročilo.

Našteti naslovi so iz revije Internet (http://www.infomediji.si/internet/), ki jo izhaja skupaj z revijo PC & mediji.

Okna 2000 niso predvidena za slovenjenje, ostali smo zunaj skupine izbranih 24 jezikov -- začetek konca?

Znanost vs. "znanost"

Na Delovih znanstvenih straneh poteka ogorčena bitka med znanstveniki (fiziki, računalničarji) in "znanstveniki" (bioenergetiki ipd.). Se spopad mogoče tiče tudi nas? Med katere se uvrščamo mi oz. za katero stran navijamo? Če se ne motim, nismo vsi humanisti vedno prijateljsko razpoloženi do postopkov trdih znanosti in z njimi ne delimo optimističnega prepričanja, da je svet v principu mogoče racionalno dojeti in razložiti. Tako se obnaša tudi predmet literarne vede: "Umetnosti, literarnega dela kot umetnine ni mogoče opredeliti z racionalnimi kriteriji" (Rudi Šeligo, Merila vrednotenja ?, Delo 17. feb. 2000, 21). Bi kdo debatiral na to temo?

Merjenje znanosti

Jure Zupan (Delo, 16. feb.) odgovarja kritikom na temo merjenja znanosti in ponovi očitek, da četrtina registriranih raziskovalcev ne izpolnjuje minimalnih kriterijev za ta status.

Ker marsikomu od literarnih zgodovinarjev in jezikoslovcev slovenistov ni jasno, koliko točk prinese objava v kateri domači reviji, sta tule dva točkovnika, prvi velja za MZT pri prijavah na projekte, drugi pa pri ljubljanskih univerzitetnih habilitacijah.

MZT:

SR, Primerjalna književnost, Acta neophilologica, Linguistica -- 2 točki

ostale neindeksirane revije -- 1 točka

UL:

SR, JiS, Primerjalna književnost, Razprave II. razreda SAZU, SSJLK, Obdobja -- 5--8 točk.

To so publikacije, ki jim stroka priznava vrhunskost in mednarodni značaj (imajo mednarodno izmenjavo in povzetek v tujem jeziku) in kjer uredništvo (po možnosti tudi mednarodno) vsak članek recenzira. Ocene strokovnih del v teh publikacijah so vredne do 2 točki.

Kako boste točkovali objave v drugih revijah, je odvisno od razumevanja naslednjih ne ravno najbolj jasnih izjav v "prilogi revij po seznamu FF" in "Sprejetih interpretacijah" v Merilih za volitve v nazive (1997): "Slavisti objavljajo tudi v znanstvenih revijah, kot so: Acta neophilologica, Linguistica, Anthropos." --- Ker so to revije, ki jim druge humanistične in družboslovne vede priznavajo vrhunskost, bi po mojem tudi tu objava prinesla 5--8 točk.

"Prepričani smo, da ima značaj znanstvenega spisa tudi marsikatera razprava ali esej v splošnokulturnih in literarnih revijah: Nova revija, Sodobnost, Literatura, Dialogi." --- Objave v teh revijah praviloma nimajo tujega povzetka in znanstvene uredniške recenzije in zato po mojem ne sodijo v drugo skupino revij (revije z recenzijo, če niso zajete drugje), za katero je predvideno točkovanje s 4 točkami, pač pa kot strokovni članki prinesejo eno točko. 

Naj ponovim, da bi bilo zelo smiselno, ko bi za točkovanje publicistike uporabljali samo en meter, tako za prijavo raziskav kot za habilitacijske potrebe.

Selitev

Tole sporočilo prihaja z ljubljanskega novičarskega strežnika in slovlitjane prosim, da v prihodnje pošiljate sporočila na ta naslov (slovlit na ijs.si) in tu urejate svoje debatno članstvo: http://mailman.ijs.si/listinfo/slovlit/. 

lp miran

-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20000217/d99bd95f/attachment.html