[SlovLit] Meta Grosman (1936--2026) -- Sočni sadeži cenzure -- Pisma junakinj

[Miran Hladnik]

Od: Rot Gabrovec, Veronika <Veronika.RotGabrovec na ff.uni-lj.si>
Date: V sre., 14. okt. 2026 ob 09:10
Subject: Meta Grosman [https://sl.wikipedia.org/wiki/Meta_Grosman]

Dragi Miran, ne vem, ali je novica prišla do tebe: konec prejšnjega
tedna se je poslovila dr. Meta Grosman, anglistka, literarna
zgodovinarka, ki je rada in plodno sodelovala tudi interdisciplinarno,
ki je bila ves čas kljub vpetosti v mednarodne akademske kroge v
tesnem stiku z domačim "terenom", z učitelji na osnovnih in srednjih
šolah. Naša Meta, ki nam bo manjkala.

Lep pozdrav,
Veronika

---

Pogreb bo v petek 16. oktobra 2026 ob 12.30 na Plečnikovih Žalah.

https://slov.si/mh/galerije/galeri44/target26.html -- Meta na
slavističnem kongresu v Lendavi 2005
(https://slov.si/mh/galerije/galeri44/index.html).

https://slov.si/mh/galerije/galeri126/target3.html in
https://slov.si/mh/galerije/galeri126/target4.html -- Meta po zagovoru
Irminega doktorata maja 2010.

https://slov.si/mh/galerije/margaret%20davis%2040%20let%20na%20ff/target9.html
-- Meta na druženju ob 40-letnici Margaret Davis na FF 1. dec. 2011.

---

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V sre., 14. okt. 2026 ob 21:06
Subject: Meta Grosman

Zelo me je razžalostila vest o smrti mentorice moje doktorske
disertacije profesorice Mete Grosman. Bila je res odlična profesorica
za angleško literaturo, strokovnjakinja za bralčevo doživljanje
literature, sugestivna avtorica strokovnih del s področja literarnega
prevajanja, literarne kritike in bralne pismenosti, a bila je mnogo
več, predvsem Človek z veliko začetnico. Ko sem bila še študentka na
Oddelku za anglistiko na FF v Ljubljani, nas je izjemno  pritegnila s
svojimi razpravami in razmisleki o literaturi, spodbujala nas je k
iskanju lastnih interpretacij in h kritičnim pogledom. Neprecenljiva
so njena prizadevanja za širjenje bralne pismenosti na vseh nivojih.
Ko sem kot profesorica slovenščine na srednji šoli poučevala
slovenščino slovenske dijake in kasneje študente slovenščine na
Univerzi Tübingen, so me vedno spremljale njene besede, ki nam jih je
posvetila v svojem zdaj že kultnem delu Zagovor branja (Bralec in
književnost v 21. stoletju): Vsem kolegom in kolegicam, ki si ob
pogledu na razred, poln mladih glav, želijo, da bi jim utrli pota v
skrivnosti leposlovne pripovedi, jim pomagali do bralne zmožnosti ter
jih vzgojili v bralce, ki bodo ohranjali slovensko književnost.

Profesorici Meti Grosman bi ob slovesu rada izrazila globoko
hvaležnost za vse njeno delo, za njeno človeško širino: Hvala draga
Meta, zelo te bom pogrešala! Moje iskreno sožalje njeni hčerki in vsej
družini, Irma

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 14 Oct 2026 20:50:46 +0200
Subject: Sočni sadeži cenzure - vabilo na okrogli mizo ob izidu knjige
dr. Marijana Dovića 22. 10.

Spoštovane in spoštovani, v četrtek, 22. oktobra, vas ob 19. uri
vabimo v Atrij ZRC, kjer bo potekala okrogla miza ob izidu knjige dr.
Marijana Dovića z naslovom Sočni sadeži prepovedi: cenzura in
slovenski literati od Linharta do Cankarja(Cankarjeva založba, 2026).
Sodelujejo: Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in
literarne vede ZRC SAZU, Aleš Gabrič, Inštitut za novejšo zgodovino,
Marko Juvan, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC
SAZU, Luka Vidmar, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
ZRC SAZU in Agata Tomažič, ZRC SAZU, kot povezovalka. Odlomke iz
knjige bo interpretirala dramska igralka Alja Krhin.

Monografija Marijana Dovića je zanimivo, mestoma napeto branje o tem,
kako sta slovenski jezik in literatura iskala poti skozi gosto mrežo
cenzure v t. i. dolgem 19. stoletju. Avtor obdobje, za katero šaljivo
zapiše, da polovica Slovencev ni mogla brati in pisati, ker ni znala,
druga pa, ker zaradi cenzure ni smela, predstavi skozi življenjske
zgodbe najvidnejših literatov. Linharta, Vodnika, Prešerna, Levstika,
Tavčarja, Cankarja … spoznamo v širšem zgodovinskem kontekstu, ki je
odločilno zaznamoval njihovo ustvarjanje. Bi Prešeren napisal več, če
ne bi bilo cenzure? Kdaj in kako je ta prešla iz cerkvenih v državne
roke? Kdo so bili cenzorji in ali so bili res vsi nazadnjaki?
Navsezadnje se bralec skupaj z avtorjem vpraša: je cenzura vedno nujno
nekaj slabega? In ali danes v tem pogledu živimo v popolni svobodi?

Agata Tomažič, PRR – promocija raziskovalnih rezultatov

===

https://slovenska-matica.si/prireditve/predstavitev-ovidijevih-knjig-pisma-junakinj-in-tretjega-dela-metamorfoz-2/
--Prijazno vabljeni na predstavitev Ovidijevih knjig Pisma junakinj in
tretjega dela Metamorfoz, ki bo v sredo, 21. oktobra 2026, ob 18. uri
v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Skupni
večer bo namenjen rimskemu pesniku Publiju Ovidiju Nazonu in dvema
prevodoma njegovih del. Založba KUD Logos bo predstavila nov prevod
knjige Pisma junakinj (2026), o kateri bosta spregovorila Polonca
Zupančič, ki je delo prevedla in napisala spremno besedo, in prof. dr.
Marko Marinčič, prevajalec in poznavalec antične književnosti.
Slovenska matica pa bo predstavila prevod Ovidijevega dela Metamorfoze
VII.–IX. iz leta 2025, o katerem bo spregovorila prevajalka Barbara
Šega Čeh. Pogovor bo tekel o mitoloških junakih in junakinjah, o
pomenu in zvrstnosti Ovidijevih del, pa tudi o tem, kako nas antična
mitološka poezija lahko nagovarja tudi danes. Obogatil ga bo tudi
recital poezije. Dogodek bo moderirala Neža Gačnik.