[SlovLit] Pavel Zdovc -- Paternu 100 let in Zdravo naši sokolovi (slike) -- Slovenska literatura v Italiji ipd.

[Miran Hladnik]

From: "Elizabeta M. Jenko" <elizabeta.jenko na univie.ac.at>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 15 Jun 2026 11:38:00 +0200
Subject: dr. Pavel Zdovc 1933-2026

Odšel je izjemen znanstvenik, izjemen učitelj, izjemen človek. Pavel
Zdovc, rojen 25. julija 1933 v Rinkolah na avstrijskem Koroškem, nam
je zapustil obsežen in raznolik znanstveni opus, ki ga je Narodna in
univerzitetna knjižnica
nagradila s Trubarjevim priznanjem za prispevke k varovanju,
ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Utemeljitev navaja njegove najbolj odmevne objave. Raziskovalno
dejavnost je večinoma posvečal podjunskemu narečju in koroški kulturi,
zlasti toponomiji. 2010 je izdal delo kulturno-zgodovinskega pomena:
Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem / Die slowenischen
Ortsnamen in Kärnten, danes ključni dokument za raziskovanje koroških
krajevnih imen. Leto kasneje je izbranim knjižnicam podaril
transkribirano Tinjsko rokopisno cerkveno pesmarico iz leta 1839, ki
je v digitalizirani obliki na www.dlib.si postala dostopna širši
javnosti.
Usoda je Pavlu Zdovcu namenila, da je do zadnjega trenutka bral.
Njegovo navdušenje za slovensko besedo je koristilo tudi njegovim
študentom in študentkam na Univerzi na Dunaju, kjer je med letoma 1968
in 2000 poučeval slovenski jezik in jezikoslovje.

Slovenščino so spoznavali skozi besedila vseh zvrsti, od starih in
novih literarnih mojstrovin slovenske proze ali dvojezične izdaje
Prešernovih Poezij do njegovega izvirnega prevoda Asterixa: Zvezdniks
pri Švicarjih.

Izobraževanju in didaktiki se je posvečal z znanstveno natančnostjo in
globoko skrbjo. V času brez svetovnega spleta je vložil veliko truda,
da so pouk bogatila aktualna slovenska publicistična in literarna
besedila, kar je bilo v tistih časih velik izziv. Prav zaradi tega je
vsak četrtek obiskal kiosk v prvem okraju, kjer je kupil edini izvod
Dela, ki ga je tedaj premogel Dunaj.

Študentje in študentke smo vsako uro dobivali posebej prirejene,
lastnoročno natipkane delovne liste s skrbno  izbranimi originalnimi
primeri, s katerimi je v sobesedilu in kontrastivno razlagal
posebnosti slovenske slovnice. Ta metoda danes doživlja ponovno
rojstvo. Uspešno nadgrajevanje sodobne slovenistične didaktike na
Univerzi na Dunaju je vzklilo prav v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja in temelji na Zdovčevem jezikovnem pouku in jezikoslovnih
predavanjih.

Prav vsi, ki so to želeli, so pri njem pridobili tako vednost in
globoko znanje o slovenskem jeziku in jezikoslovju kot tudi zmožnost
razpravljanja o deloma tudi filozofskih vprašanjih v zvezi z jezikom.
Ustvarjalno vnemo za slovenski jezik mu je uspelo podati mladim, ki so
od njega prejeli tudi model za odlično in privlačno posredovanje
jezika naslednjim generacijam, kar velja za najmočnejše orodje za
ohranjanje jezika v zamejstvu in v tujini. Njegovi ustni izpiti so se
včasih odvijali v kavarni in trajali tudi po več ur. Sama se rada
spominjam nadvse zanimivih pogovorov o jezikovnih posebnostih, k
vsebini katerih se vračam še danes. Zdi se neverjetno, a najraje se
spominjam prav izpita, ko mi je zaradi enega samega nepopolnega
odgovora zelo spoštljivo, a odločno zavrnil oceno, češ, naj se čez
mesec dni, ko bom to znala, vrnem. Nisem se naučila le slovničnega
pravila, ampak raziskovanja s pomočjo strokovne literature. Sledila je
zelo poučna razprava. Tako za študente in študentke kot tudi za
znanost je žrtvoval mnogo svojega prostega časa, za kar smo mu bili in
smo še vedno neizmerno hvaležni.

Pavel Zdovc je, o tem sem popolnoma prepričana, s svojo brezprimerno
požrtvovalnostjo in visoko strokovnostjo odločilno prispeval k
nepretrganemu razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju v 20.
stoletju. »Kar je Miklošič slavistiki, je Zdovc slovenistiki na
Dunaju.« (iz utemeljitve za Trubarjevo priznanje).

Srce Pavla Zdovca se je ustavilo 3. junija 2026 na Dunaju, ki mu je
postal drugi dom. Ob njegovem slovesu tiho žalujemo z družino in
sorodniki. Nadaljevali bomo njegovo poslanstvo in ga tako ohranili v
trajnem spominu.

Elizabeta Jenko

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html -- Paternu 100 let
(slike, re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008875.html)

https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html -- Zdravo naši
sokolovi (popotne slike) s komentarjem
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_567_Zdravo_na%C5%A1i_sokolovi,_15._junija_2026).
-- miran

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V pon., 15. jun. 2026 ob 20:41
Subject: živahno v drugo polovico junija - rožnika

V torek, 16. 6. 2026 ob 18.00 bodo v Tržaškem knjižnem središču na
Oberdankovem trgu v Trstu predstavili monografijo Jadranke Cergol o
literarnem ustvarjanju Slovencev v Italiji Sprehodi in prepleti besede
ob meji. Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Vilma Purič,
pogovor pa bo vodila urednica Mladike Nadia Roncelli. Dr. Jadranka
Cergol je izredna profesorica in višja znanstvena sodelavka na
Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, od leta 2025
tudi predsednica Znanstvenega sveta SLORI.

V četrtek, 18. 6. 2026 ob 16.30 bodo v ABC Andritzer
Begegnungs-Centrum v Gradcu (Haberlandtweg 17, A-8045 Graz) praznovali
15 let pouka slovenščine v Gradcu. Nastopila bo gledališka skupina Ane
Monro z interaktivno ekološko predstavo Zadnji ulov (z igralci na
hoduljah, odlično glasbo ter atraktivnimi kostumi, rekviziti in
scenskimi elementi, izdelanimi iz recikliranih odpadnih materialov).
Tudi dijakinje in dijaki z učiteljico Tatjano Vučajnk že vadijo za
nastop. Z jedmi z žara bo postregla gostilna die Scherbe, solatami in
sladicami pa starši učencev.

V petek, 19. 6. 2026 ob 19.00 bodo v Galeriji Prešernovih nagrajencev
(Glavni trg 18, Kranj) odprli razstavo Med morjem in kamnom: umetnost
tržaškega in primorskega prostora. Predstavili bodo tržaške likovne
umetnike, prejemnike Prešernove nagrade in Nagrade Prešernovega
sklada. V dialog z deli umetnikov Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala,
Klavdija Palčiča, Franca Vecchieta in Silvestra Komela bodo
postavljeni izbrani pesniki in pisci: Srečko Kosovel, Igo Gruden,
Miroslav Košuta, Marko Kravos, Renato Quaglia, Boris Pahor, Alojz
Rebula in Dušan Jelinčič. Izbrani avtorji izhajajo iz prostora Krasa,
Trsta in Goriške. Ob razstavi bo izšla tudi dvojezična
slovensko–italijanska publikacija, ki prvič na enem mestu predstavlja
vse Prešernove nagrajence iz tržaškega prostora ter dokumentira
povezave med likovno umetnostjo in literaturo. Poleg likovnikov in
literatov so v njej predstavljeni tudi nagrajenci s področja glasbe in
gledališča. Ob likovnih delih in večjezičnih panojih z leposlovnimi
deli bo spregovorila senatorka prof. Tatjana Rojc.