[SlovLit] 4. Pravopisni kolokvij -- Slovenščina v šoli 29/1 -- Knjižna slovenščina 16. stoletja

[Miran Hladnik]

From: "Inštitut za slovenski jezik" <isj na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 3 Jun 2026 11:54:15 +0200
Subject: 4. Pravopisni kolokvij – povzetek dogodka

V četrtek, 28. maja 2026, je v Gosposki dvorani ZRC SAZU potekal 4.
Pravopisni kolokvij, namenjen Pravopisu 8.0 in odzivom, pridobljenim v
javni razpravi in po njej. Sodelujoči so predstavili načela pravopisne
prenove, vlogo javne razprave, razmerje med rabo in normo, vprašanja
krajšav, velike in male začetnice, prevzemanja iz tujih jezikov,
naglasa ter podomačevanja imen iz nelatiničnih pisav. Navzoče je
pozdravil predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC
SAZU dr. Kozma Ahačič, s prispevki pa so sodelovali dr. Helena
Dobrovoljc, dr. Tina Lengar Verovnik, dr. Peter Weiss, dr. Hotimir
Tivadar, Marta Kocjan Barle, dr. Domen Krvina, Rok Kuntner in dr.
Monika Kalin Golob.

Posnetek kolokvija je dostopen tule: https://www.youtube.com/watch?v=EgPyA8rAVkU

Prepis prispevkov je dostopen tule:
https://slovenski-pravopis.si/cetrti-pravopisni-kolokvij-ljubljana-28-5-2026/

V kolokviju so sodelavci Uredniškega odbora odgovorili zlasti na
pripombe Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU – kolokvija
se je udeležila njena predsednica akad. dr. Andreja Žele, ki je z
daljšim nagovorom ob koncu sprožila tudi krajšo polemično razpravo.
Žal akad. Žele objave posnetka ni dovolila, povzetek tega dela
razprave pa je na voljo tukaj:
https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2026/06/Povzetek-razprave.pdf

Sporočilo kolokvija je bilo, da je Pravopis 8.0 rezultat dolgotrajnega
strokovnega dela, raziskav in javne razprave ter da usklajevanje še
poteka. Cilj prenove je jasen, sistemski in uporabniku razumljiv
pravopis, ki bo povezal tradicijo, rabo, strokovno presojo in sodobne
potrebe jezikovne skupnosti.

Javna razprava o pravopisu je potekala od 2019 do februarja 2026. Na
besedilo Pravopisa 8.0 smo v tem obdobju prejeli 3700 odzivov, zbrali
vse potrebno raziskovalno gradivo in organizirali 12 javnih
predstavitev, pogovorov in debat. Trenutno poteka faza končne
redakcije, pri kateri bomo pregledali vse zbrane pripombe. Končno
verzijo pravopisa skupaj s poenostavljeno kratko izdajo načrtujemo v
začetku leta 2027. Temu bo sledila izdaja komentarjev, slovarski del
(ePravopis) pa izhaja kot rastoči slovar v obliki letnih prirastkov in
bo poenoten s končnimi rešitvami v pravilih.

Tajništvo ISJFR

===

From: "Marija Žveglič" <marija.zveglic na zrss.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 3 Jun 2026 10:49:20 +0000
Subject: 1. številka revije Slovenščina v šoli 29. letnika
(https://www.zrss.si/revije/slovenscina-v-soli/)

Izzivi sodobne slovenistike v luči kurikularnih sprememb in literarnih jubilejev

Zofka Kveder je na naslovnici revije leta 2026 kot simbol poguma,
družbene zavzetosti in literarne prelomnosti. Njeno delo je
zaznamovalo začetek moderne slovenske književnosti in odprlo prostor
ženskemu glasu v literaturi ter javnem življenju. V času sodobnih
razprav o enakosti, identiteti in družbeni odgovornosti njena
zapuščina znova deluje presenetljivo aktualno in navdihujoče.

Leto 2026 v slovenskem izobraževalnem prostoru označuje začetek
sistemskega uvajanja prenovljenih učnih načrtov za predmet slovenščina
na vseh ravneh in v vseh programih vzgoje in izobraževanja.

Revija Slovenščina v šoli, ki s pričujočo številko vstopa v svoj 29.
letnik, se v svoji vsebinski zasnovi dejavno vključuje v proces
kurikularne prenove. Prva številka novega letnika tako prinaša
poglobljen preplet teoretičnih spoznanj, sistemskih novosti in
praktičnih didaktičnih izkušenj, ki bodo zaznamovale pedagoško delo v
prihodnjem obdobju.

Avtorici mag. Tatjana Lotrič Komac in Tina Žagar Pernar se ukvarjata z
vprašanjem uresničevanja t. i. skupnih ciljev, ki so v prenovljenih
učnih načrtih smiselno integrirani v predmetne cilje. Podrobno
analizirata povezavo pri pouku književnosti v tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju, s čimer odpirata prostor za razmislek
o udejanjanju novih kurikularnih smernic v vsakdanji šolski praksi.

V sodobnem pouku postaja nepogrešljiva tudi digitalna kompetentnost.
Mag. Gordana Rodinger predstavlja didaktične korake za uresničevanje
ciljev področja Digitalna kompetentnost pri utrjevanju
literarnoteoretičnega znanja v 7. razredu osnovne šole. Z uporabo t.
i. postaj in elementov formativnega spremljanja avtorica kaže, kako
lahko učenci postopno in samostojno pridobivajo digitalna znanja v
varnem šolskem okolju.

Širino pedagoškega prostora dopolnjuje Franc Vaupotič, ki prinaša
dragocene izkušnje iz dvojezičnega okolja slovenske šole v Italiji.
Poudarek je na povezovanju slovnice, književnosti ter ustvarjalnega
pisanja, avtor pa tudi konkretizira, kako lahko sodelovalno učenje in
refleksija prispevata k razvoju sporazumevalne zmožnosti v večjezičnem
kontekstu.

Leto 2026 pa ni le leto kurikularnih sprememb, temveč tudi jubilejno
leto pomembnih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Praznujemo jubileja
Zofke Kveder in Srečka Kosovela, ki jima Laura Brataševec posveča
prispevek o klasični literaturi med tradicijo in sodobnimi
didaktičnimi izzivi. Avtorica utemeljuje, da je branje klasikov nujno
za razvoj poglobljenega branja, a zahteva ustrezne strategije
aktualizacije.

Posebej obeležujemo tudi 100. obletnico rojstva dr. Lojzeta Krakarja.
V intervjuju dr. Marije Žveglič z zaslužno prof. dr. Božo Krakar
Vogel, pesnikovo hčerko, spoznavamo Krakarjevo znanstveno delo in
njegovo poezijo, ki s svojo univerzalno sporočilnostjo ostaja aktualna
tudi za današnje bralce.

Zgodovinsko in identitetno razsežnost jezika v reviji zastopata dr.
Jasna Honzak Jahić z analizo elkanja kot socialno-zgodovinskega pojava
na prelomu stoletij ter Andreja Sever s predstavitvijo Jožefa Klekla
starejšega. Kleklovo prizadevanje za ohranitev slovenščine in njenih
narečnih različic v Prekmurju priča o tem, kako identiteta lahko
preraste čas in okoliščine, kadar se resnično želi ohraniti.

Številko sklene pogled v prihodnost z nalogami najboljših udeležencev
Tekmovanja v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje. Dr. Igor
Saksida opozarja na pomen dela z nadarjenimi v času upadanja bralne
pismenosti, objavljeni nagrajeni spisi na temo Naš svet skozi njihove
oči pa razkrivajo kritično refleksijo mladih o prepletu živalskega in
človeškega sveta, kjer se zrcali družbena kritika izpod peresa nove
generacije.

Pričujoča številka tako povezuje preteklost z vizijo prihodnosti in
učiteljem ponuja strokovno oporo pri uresničevanju ciljev
prenovljenega pouka slovenščine.

===

From: "Podiplomska šola ZRC SAZU" <podiplomska.sola na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 3 Jun 2026 09:49:41 +0200
Subject: Vabilo na inavguracijsko predavanje dr. Kozme Ahačiča

V ponedeljek, 8. junija 2026, na državni praznik – dan Primoža
Trubarja, ki slavi začetke slovenske književnosti in osrednjo osebnost
slovenskega protestantizma, vas vabimo na inavguracijsko predavanje,
ki ga bo ob izvolitvi v naziv rednega profesorja za področje
jezikoslovja imel dr. Kozma Ahačič: Obdobja slovenskega knjižnega
jezika v 16. stoletju.

16. stoletje pojmujemo kot začetno obdobje slovenskega knjižnega
jezika: od izdaje prvih slovenskih knjig leta 1550 do konca stoletja,
natančneje do izdaje Megiserjevega slovarja leta 1603. Največkrat ga
označujemo kot obdobje protestantizma. Kakor vsako začetno obdobje
knjižnega jezika so tudi prvo obdobje slovenščine kot knjižnega jezika
zaznamovali različni tokovi. Navzven so se kazali zlasti v različnih
načinih zapisovanja glasov, izbora besedja, oblikoslovja in skladnje,
a je šlo tudi za razlike v pojmovanju knjižnega jezika, za vprašanje
njegovih meja ter za razmerje med govorjenimi narečji in zapisanim
skupnim knjižnim jezikom, ki se je uresničeval tako v zapisu kot pri
glasnem branju. V predavanju bomo te tokove predstavili, razmejili in
osvetlili z različnih zornih kotov. Pri tem bomo opredelili tudi
mestoma vzporedna, na posamezne avtorje vezana obdobja prvih petih
desetletij slovenskega knjižnega jezika.

Predavanje bo ob 11. uri v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM
ZRC SAZU, Gosposka 16, Ljubljana.

Kozma Ahačič poučuje na Podiplomski šoli ZRC SAZU od njenega nastanka.
Je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in
zgodovino jezikovne rabe. Je pobudnik in urednik portalov Fran,
Franček in Franja, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika
16. stoletja, urednik inštitutske zbirke Slovarji ter podpredsednik
Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Je avtor sodobnih šolskih slovnic,
kolumnist in član Društva slovenskih pisateljev.

Vljudno vabljeni!
PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU
Novi trg 2, 1000 Ljubljana