[SlovLit] Smernice za potrjevanje učnih gradiv -- Jezikovni modeli v Dubrovniku -- Nagrada Vasje Cerarja

Čet Apr 2 10:17:56 CEST 2026

From: Klemen Lah <klemnov na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 1 Apr 2026 14:11:22 +0200
Subject: Obrazložitev sprejetih Smernic za potrjevanje učnih gradiv

Pred kratkim so bile sprejete Smernice za potrjevanje učnih gradiv, ki
predstavljajo pomemben korak k dvigu kakovosti učnih gradiv, ki jih
uporabljamo v slovenskih šolah. Prvotnih smernic na Strokovne svet RS
za splošno izobraževanje nismo podprli, predlagali smo strokovno
skupino v okviru ZRSŠ, ki bi jih na novo premislila in določila. Ker
sem bil v skupino nato predlagan in sem sodeloval pri procesu
sprejemanja smernic, se čutim dolžan podati nekaj pojasnil. Na splošno
in za slovenščino.

Eno izmed temeljnih izhodišč strokovne skupine je bila želja po dvigu
ravni bralne pismenosti, ki predstavlja temelj vseh drugih pismenosti
ter enega ključnih ciljev sodobnega izobraževanja (mirno lahko
zapišem, da celovita zmožnost razumevanja, uporabe in kritične presoje
informacij že dolgo ni bila tako pomembna). Zato smo pri vseh
predmetih, kjer je to didaktično smiselno, kot prednostno obliko
prepoznali delovni učbenik, saj omogoča bolj aktivno delo oziroma
tiste učne procese, brez katerih se višje ravni bralne pismenosti ne
morejo razvijati. Hkrati je s tem upoštevana tudi zahteva po cenovni
dostopnosti (delovni učbenik nadomesti kombinacijo učbenik in delovni
zvezek) in lažjih šolskih torbah. Drugih ekonomskih in političnih
dejavnikov nismo želeli upoštevati pri končnih odločitvah.
Pomembno izhodišče je bil tudi novi učni načrt. Tudi zato, ker v
zadnjih letih opažamo izrazit premik k pouku, ki se pretežno opira na
učbenike, medtem ko so učni načrti – kot temeljni kurikularni dokument
– pogosto potisnjeni v ozadje. Tak pristop se je izkazal za
problematičnega: ker so se nekateri učitelji preveč oprli na učno
gradivo, to pa je vsebovalo tudi večje napake, je to vodilo do napak
celo pri reševanju zunanjih preverjanj znanja. To nas je vodilo, da
smo v ospredje postavili UN: pomembno je, da učna gradiva s svojo
zasnovo ne zamenjujejo kurikula, temveč ga strokovno in premišljeno
podpirajo.
Pri slovenščini sem predvsem zaradi prvega izhodišča predlagal sklep,
da se v 1. VIO odobri samo berilo.

Utemeljitev za prvo triado:
V 1. VIO OŠ (prvi, drugi in tretji razred) je osrednja naloga
opismenjevanje (glasovno zavedanje, tekoče začetno branje,
razumevanje, pisanje), zato pouk temelji na ustvarjalnih, izkustvenih
in individualiziranih dejavnostih, ki jih učitelj oblikuje neposredno
na podlagi učnega načrta. V tem obdobju so razvojne in
bralno‑jezikovne razlike med učenci izrazite, zato so učiteljeva
avtonomna presoja, diferenciacija in formativno spremljanje napredka
nujni za dosego kakovostnega pouka. Cilji so postavljeni za celotno
obdobje, kar omogoča, da učitelj prožno prilagaja zaporedje tem in
vsebin, tempo, metode in oblike dela potrebam oddelka in posameznika;
tak okvir je težko uresničljiv z vnaprej standardiziranimi nalogami v
(delovnih) učnih gradivih. Učinkovitejša so zato izvirna in raznolika
avtentična besedila ter odprte, kontekstualizirane naloge po meri
razreda, skladno s specialnodidaktičnimi priporočili, ki prednostno
priporočajo aktivne oblike in komunikacijski model.

Poleg navedenega je nujno upoštevati tudi razvoj fine motorike in
nevropsihološki vidik. Zgodnje razvijanje grafomotoričnih spretnosti
je tesno povezano z dozorevanjem jezikovnih in širših kognitivnih
zmožnosti v možganih: sistematično pisanje z roko krepi aktivacijo
parietalno‑frontalnih povezav, ki podpirajo jezik in zbranost, utrjuje
črkovne reprezentacije, nujne za avtomatizirano prepoznavo in hitrejše
branje, ter izboljšuje delovni spomin, kar se neposredno kaže v
natančnejšem razumevanju besedila. Zato mora imeti v prvi triadi
prednost delo, ki vključuje veliko lastnega zapisovanja in postopno
grafomotorično avtomatizacijo, pred izpolnjevanjem strukturiranih
nalog (ki so pogosto na nižji taksonomski ravni).

Po posvetu na skupini in razpravi je bila utemeljitev delno
preoblikovana, a dodana v same smernice:
V 1. VIO OŠ (prvi, drugi in tretji razred) je osrednji cilj
jezikovnega pouka opismenjevanje, ki vključuje razvijanje
grafomotoričnih spretnosti, sposobnosti glasovnega zavedanja,
poznavanja črk, avtomatizacijo tehnike branja in pisanja ter
razumevanje prebranega. Didaktika začetnega opismenjevanja poudarja
postopnost in sistematičnost z veliko urjenja, zato je smiselno
uporabljati eno temeljno učno gradivo (delovni učbenik) za učence, in
sicer takšno, ki zagotavlja strukturo in sistematičnost, hkrati pa
učencem z veliko lastnega zapisovanja omogoča tudi razvijanje
grafomotoričnih in pisnih spretnosti. Ker v tem obdobju med učenci
obstajajo velike razlike v bralno-jezikovnih zmožnostih, sta za
kakovosten pouk potrebna diferenciacija in formativno spremljanje
napredka posameznih učencev pri branju in pisanju. Glede na to, da so
cilji postavljeni za cel 1. VIO, to učitelju omogoča, da skladno z
njegovo avtonomno presojo, zahtevnost nalog, tempo, metode in oblike
dela prožno prilagaja potrebam oddelka in posameznika z nekaj
dodatnega gradiva, ki omogoča diferenciacijo in aktivno učenje. To
dvoje pa ni vedno uresničljivo z vnaprej standardiziranimi nalogami.

Končni sklep: pri slovenščini so v vseh razredih OŠ in SŠ priporočena
berila. V 1. VIO OŠ je priporočen samo delovni učbenik,. v 2. in 3.
VIO ter v SŠ pa učitelj lahko izbira med delovnim učbenikom ali
učbenikom in delovnim zvezkom.

V samih smernicah je več izbirnosti, saj so podlaga za potrjevanje na
strokovnem svetu: česar ne bo v smernicah, ne bo moglo biti potrjeno
(smernice se ne nanašajo na gradivo, ki se ga tudi do zdaj ni
potrjevalo, npr. atlase in zemljevide pri zemljepisu ali pesmarice pri
glasbi).

Pri oblikovanju smernic sem nasprotoval predlogu, da bi se učbeniška
gradiva v celoti preselila na splet. Aktualne raziskave namreč jasno
kažejo, da je branje z zaslona povezano s slabšo percepcijo besedila,
manjšo osredotočenostjo in nižjo ravnijo razumevanja, kar je posebej
problematično pri učencih, ki se šele razvijajo kot bralci. Enako sem
nasprotoval predlogu, da bi se v 3. VIO osnovne šole kot osnovno učno
gradivo uporabljal izključno učbenik. Ker je v tem obdobju v ospredju
zahtevno delo z besedilom oziroma razvijanje višjih ravni bralne
pismenosti, morajo biti učencem na voljo kakovostna gradiva, ki
omogočajo aktivno obravnavo besedila, reševanje nalog ter zapise in
refleksijo.

Poleg didaktičnih razlogov je treba izpostaviti tudi avtorskopravni
vidik: če bi se od učiteljev pričakovalo, da sami pripravljajo obsežna
gradiva za delo z besedilom, bi to v praksi pomenilo precejšnje
tveganje za kršitve avtorskih pravic.

Za konec. Zavedam se, da smernice niso popolne. Po mojem mnenju vseeno
predstavljajo najboljši možni kompromis, ki upošteva številne
didaktične, sistemske, razvojne in kurikularne dejavnike ter lovi
ravnotežje med tem, da bi imeli na voljo kakovostna učna gradiva, in
tem, da v javno šolo ne seže roka prostega trga. Z njimi se spodbuja
in omogoča kakovostna gradiva, hkrati pa varuje temeljne cilje osnovne
šole. Če bo potrebno, sem pripravljen dodatno pojasniti strokovna
izhodišča in razloge za sprejete odločitve.

Pri pripravi formulacij se iskreno zahvaljujem slovenistkam in
slovenistom, ki so mi pomagali pri premisleku. Posebej jih ne želim
izpostavljati, saj sem končne odločitve moral sprejemati sam in niso
bile vedno enake njihovemu mnenju oziroma formulaciji. Želim pa
povedati, da so mi bili ti posveti zelo dragoceni in da so v danih
razmerah vodili do najboljših možnih rešitev. Hvala vam.

Smernice: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/SRI/Smernice_za_potrjevanje_ucnih_gradiv_25-3-2026.pdf
Pravilnik: https://pisrs.si/431912733

Lep pozdrav,
Klemen

===

https://wolala.nytud.hu -- 2nd International Workshop on Language and
Language Models, Dubrovnik, 12.--13. okt. 2026.

===

https://www.dskp-drustvo.si/novinarska-konferenca-razglasitev-nominacij-za-nagrado-vasje-cerarja-2026/
-- Novinarska konferenca: razglasitev nominacij za nagrado Vasje
Cerarja, v sredo, 8. aprila 2026 ob 11. uri na Vodnikovi domačiji v
Šiški.