[SlovLit] Smernice za potrjevanje učnih gradiv -- Boljšega kritika pač še nisem imel

[Miran Hladnik]

From: "Lah, Klemen" <Klemen.Lah na ff.uni-lj.si>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 18 Feb 2026 09:16:39 +0000
Subject: Smernice

Spoštovane kolegice in kolegi, v zadnjih tednih sem kot član
Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje prejel veliko vaših
vprašanj in pomislekov glede smernic za potrjevanje učnih gradiv, zato
bi rad na kratko pojasnil svoje mnenje, ki ga bom izrazil tudi na
četrtkovi seji strokovnega sveta.

Zakon o potrjevanju učnih gradiv načeloma razumem kot korak naprej.
Ponovno namreč uvaja strokovno presojo vseh vrst učnih gradiv –
učbenikov, delovnih učbenikov in delovnih zvezkov – ter odpravlja
nepreglednost in razlike, ki so se nastale zaradi dolgoletne
liberalizacije tega področja. Ta cilj podpiram.

Pomisleke in zadržke pa imam zaradi smernic, ki določajo, katero
gradivo se lahko pri posameznem predmetu predlaga v postopek
potrjevanja. Pri slovenščini v zadnji triadi OŠ je predvidena
izključno raba učbenika, kar pomeni, da druga učna gradiva (npr.
delovni zvezki) ne morejo biti potrjeni, ne glede na to, kako
didaktično uporabni in kakovostni so. Ob tem se poraja vprašanje, na
kakšni strokovni podlagi so smernice sploh nastale, zakaj so za
različne predmete določene različne vrste gradiv in zakaj je prav
slovenščina – kot večinsko prvi jezik in temeljni komunikacijski
predmet – edina, ki se mora odreči gradivom, ki omogočajo postopno
razvijanje sporazumevalnih zmožnosti. In to v času, ko se spopadamo s
padcem bralne pismenosti.

To še bolj bode v oči, ker imajo drugi (tuji in manjšinski) jeziki na
voljo širši nabor učnih gradiv. Takšne omejitve krčijo strokovno
avtonomijo učiteljev: učitelj slovenščine, ki bi presodil, da bo
določen cilj najbolje uresničil z uporabo delovnega zvezka, se bo
znašel v zadregi, saj smernice tega ne predvidevajo. Izbira lahko le
med učbeniki, ne pa med različnimi vrstami gradiv, ki jih zakon sicer
priznava kot enakovredne.

Zaradi tega sem prepričan, da trenutne smernice niso dovolj strokovno
utemeljene in premišljene, zlasti ne pri predmetu, ki ima ključno
vlogo pri razvoju sporazumevalnih zmožnosti in bralne pismenosti. To
bo v praksi prineslo več kopiranja, administrativnega dela, stroškov
in manj podpore tistim učiteljem, ki šele oblikujejo učinkovite
didaktične pristope.

Ker bodo obstoječi učbeniki veljavni do 1. septembra 2029,  se mi zdi
prav, da si vzamemo še nekaj časa za premislek in izboljšave. Zato se
bom zavzel, da se vprašanje vrste učnih gradiv ponovno vrne v presojo
tistim, ki to področje najbolje poznajo – predmetnim kurikularnim
komisijam oziroma predmetnim strokovnim skupinam. Te najbolje poznajo
cilje predmeta, potrebe učencev in izzive.

Lep pozdrav,
Klemen Lah

===

From: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 18 Feb 2026 12:26:29 +0100
Subject: boljšega kritika pač še nisem imel (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008788.html Trdinova
trdnost)

Dober dan! V torek, 17. februarja, sem v zbirniku dopisovalnega
seznama prebral opozorilo na prispevek Branka Gradišnika *Srečanje
dveh duhov nad telesom besed*. Povezavi na prispevek je bil dodan
kratek navedek, ki sem ga uporabil za označitev Zadeve v tem odzivu,
in bilo opozorjeno na
tematsko soroden prispevek, na 14. poglavje iz Gradišnikove knjige *Skrunitelj*.

<https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008788.html>

Na kritiške sposobnosti te umetne inteligence imam dve pripombi. Prva
je povezana s povzemanjem vsebine in opisom zgradbe *Skrunitelja*. V
živalskih črticah ne gre za Cankarjevo mučenje živali, temveč za
njegovo nemo opazovanje, kako živali mučijo otroci. Opazovanje se
konča z
dejanjem, ko je ena od živali ponoči skrivnostno odrešena.

Hkrati naj dodam še sam eno povezavo. Gradišnik povezuje Trdino s
Cankarjem predvsem v zvezi s Trdinovimi rokopisnimi *Spomini*. Ko so
ti slednjič izšli kot del njegovega *Zbranega dela* po II. svetovni
vojni, je najbolj obsežen odmev doživelo mesto v njih, na katero v
*Skrunitelju* opozarja Anka Rivanc v opombi na strani 192. Rajko
Nahtigal je v *Slavistični reviji* leta 1950 objavil osupljivo obsežno
in detajlov polno oceno, v kateri je ne le ovrgel Trdinove opazke,
temveč jih prav gromovniško obsodil. Ocena obsega 14 strani v drobnem
tisku.

<https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UMAG2BHY/4fea98c9-87de-406b-8932-fd7673b5dd1a/PDF>

Tudi na to oceno Gradišnika ni opozoril njegov umetni kritik, temveč človeški.

Lep pozdrav!
Igor