[SlovLit] Nova številka Primerjalne književnosti (2025/3) -- Re: Prekmurska izjava -- Trubarjevo priznanje

[Miran Hladnik]

Od: Marijan Dović <marijan.dovic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 10. dec. 2025 ob 09:47
Subject: Nova številka Primerjalne književnosti (2025/3)

Spoštovane kolegice in kolegi, izšla je nova, zadnja letošnja številka
Primerjalne književnosti, ki prinaša tematski blok Sodobno
pripovedništvo o sredozemskem turizmu, štiri druge članke, intervju z
dobitnikom Priznanja Antona Ocvirka in še kaj:
https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/index

TEMATSKI SKLOP Sodobno pripovedništvo o sredozemskem turizmu (ur. Aina
Vidal-Pérez)
Aina Vidal-Pérez: Predgovor / An Introduction
Eduard Moyà: Isola rasa: Reimagining Mallorca and Ibiza as a Blank
Canvas for Tourism in Travel Fiction
Mercè Picornell: Tourism and Imperfect Island Futures: Simulacra and
Nostalgia in the Contemporary Mallorcan Dystopia
Nikos Filippaios: From the Mansion of the Pasha to the Crypt of the
Sphinx: The Representation of the Eastern Mediterranean in the Mikros
Iros Magazine
Filip Ryba: Imagining the Mediterranean Again and Again: Touristic
Imaginaries of the Mediterranean Sea, and How It Appears from the
Lebanese Perspective
Àlex Moreno Mulet: What Corsica Represents: W. G. Sebald’s Poetics in
“The Alps in the Sea”
Aina Vidal-Pérez: Melodrama and Farce in the Tourist Resort: A
Southern European Perspective

RAZPRAVE
Ethem Mandić: Between Confession and Subversion: Ideology, Eroticism,
and Laughter in Levitan by Vitomil Zupan
Aleksandra Mikinka: Reconstructing the Slavic World in Polish Slavic
Fantasy: Historical Contexts and Contemporary Discourses
Ying Xiong: Apostrophizing Byron: The Rhetoric of Troping and the
Making of Chinese Modernity through Lyric Translation
Gašper Troha: Kaj smo hoteli od Shakespearja: Kar hočete ali Dvanajsta
noč na slovenskih odrih

KRITIKA
Krištof Jacek Kozak: Devet življenj Srednje Evrope: po poteh mitov,
podob, simbolov (Miloš Zelenka: Central Europe in Symbolic and
Literary Geography)

POGOVOR
Marko Juvan, dobitnik priznanja Antona Ocvirka 2025: Svetovna
literatura obstaja na različnih ravneh

IN MEMORIAM
Luka Repanšek, Nina Petek: In memoriam Vlasta Pacheiner Klander (5. 8.
1932–4. 8. 2025)

Vabljeni k branju!
Marijan Dović

===

Od: Tivadar, Hotimir <Hotimir.Tivadar na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 11. dec. 2025 ob 16:44
Subject: Re: [SlovLit] Prekmurska izjava oz. nekaj misli o jezikovni
situaciji v Prekmurju

Draga Andreja (Žele), dragi Miran (Hladnik), dragi slavisti, dragi vsi
slovensko pišoči in govoreči ljudje dobre volje!

V Prekmurju se dogaja že nekaj let, če smo natančni, že četrt stoletja
vztrajno in postopno razkrajanje tega, kar so in smo nekoč v pomladnih
80-ih in osamosvojitvenih 90-ih gradili. Te takratne ne tako slabe
temelje bi morali samo še dograditi. Zgrajeno je bilo, mislim, da
lahko mirno rečemo, kakovostno dvojezično šolstvo, multikulturno in
strpno Prekmurje, dežela dobrih in skromnih ljudi, po leto 1980 niti
ne več tako zelo revnih, kot se je pogosto prikazovalo v desetletjih
prej. Na žalost se je potem tako v gospodarskem kot kulturnem smislu v
mnogočem to kakovostno osnovo razbilo, uničilo. Skoraj v celoti se je
uničilo prekmurske kmetijsko-živilsko-predelovalna podjetja, simbol
Prekmurja modno podjetje Mura itd., globalne spremembe pa so še dodale
k postopnemu razbijanju tudi pregovorne prekmurske multikulturne
dobronamerne skupnosti. V Prekmurju je tudi danes dosti dobrega, dosti
dobrih ljudi, ki dobro v srcu mislijo.

Žal pa se je zaradi najrazličnejših interesov, tudi ekonomskih, začelo
poudarjati določene nacionalistične simbole, pogosto predvsem z
madžarske strani. Vsakršno razpravljanje o slovenstvu in slovenskem
jeziku ter kulturi je bilo pogosto dojemano kot nestrpnost. To je
doživel tudi dr. Vilko Novak, tudi na Madžarskem cenjen etnolog,
slavist, o tem je bila leta 2004 izdana celo posebna monografija, ki
smo jo ponovno izdali ob pomoči ZRC SAZU skoraj po 20 letih leta 2021
(Zgodovinski spomin slovenskega Prekmurja / A szlovén Muravidék
történelmi emlékezete. Druga izdaja polemike o knjigi Tiborja Zsige
Muravidéktől Trianonig / Polémia Zsiga Tibor Muravidéktől Trianonig c.
könyvéről. Második kiadás | ZRC SAZU, Založba ZRC). Na žalost zaradi
korone o tem nismo dosti govorili v kakšni prijetni družbi v Prekmurju
ali Ljubljani.

Upam, da še ni prepozno za našo prekmursko družbo, katere temelj sta
bila prav sosednja naroda s svojima jezikom in kulturama, ki se na
prekmurski ravnici neizogibno prepletata in sta eden drugemu dodana
vrednost. Na žalost se sedaj želi z dokaj nasilnimi pristopi
uveljaviti le moč enega, še posebej s strani ekonomsko močnejšega
naroda, ki je zelo prisoten tudi v slovenski prestolnici (mogoče ste,
mogoče pa niste zasledili tudi te novice o ljubljanski časovni
kapsuli, povedano je bilo tudi na Radiu Slovenija: Necenzurirano.si -
Orban ima zemljevide velike Madžarske. Mi pa madžarske časopise pod
temelji Ljubljane.)

[...] [Sporočilo je zaradi dolžine skrajšano, celotno preberi na
https://slov.si/doc/re_tivadar_prekmurska_izjava.docx -- prosim za
razumevanje, mh]

In še to: prekmurska madžarska skupnost je del Slovenije, za to državo
so glasovali tudi njeni vidni predstavniki pred 25 leti, z legendarno
poslanko Mario Pozsonec na čelu. Brez nje ne bi bilo niti lendavskega
kulturnega doma in še marsičesa ne. In nikoli ne bom pozabil njene
lendavsko obarvane slovenščine, tako zasebno kot v slovenskem
parlamentu. In kako vesela je bila svojih nekdanjih učencev, četudi
niso bili madžarske narodnosti, na prireditvah madžarske skupnosti.
Ponosen prekmurski Madžar ima rad tudi slovenski jezik in kulturo, ki
pa je mladi rodovi ob samo madžarskih javnih nastopih in besedilih ne
bodo spoznavali. Upam, da ne bomo šli v to nepravo enojezično smer, to
je moja božična želja. Več o tem pa res na kakšni okrogli mizi in v
kakšnem članku.

Vesel božič in srečno ter uspešno leto 2026 vsem!

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Od: Andraž Jež
Date: Thu, 11 Dec 2025 18:22:03 +0100
Subject: [Trubarjevo priznanje]

[V] avli Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani [smo] na
podelitvi letošnjih Trubarjevih priznanj »posameznikom ali pravnim
osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za
varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine« [...]
lahko za priznanje čestitali SNIUJ - Slovenskemu narodopisnemu
inštitutu Urban Jarnik iz Celovca ter ljubljanskima raziskovalcema
Matiji Ogrinu in Andrejki Žejn. Ker smo predlog za priznanje
celovškemu SNIUJ pripravili in vložili v imenu našega Kluba,
argumentacijo za podelitev seveda poznamo. O slovesnosti si pa lahko
več preberete na spletni povezavi Prejemniki Trubarjevih priznanj za
leto 2025 so inštitut Urban Jarnik, Matija Ogrin in Andrejka Žejn -
RTV SLO (https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/prejemniki-trubarjevih-priznanj-za-leto-2025-so-institut-urban-jarnik-matija-ogrin-in-andrejka-zejn/766855).