[SlovLit] Jezikoslovni zapiski 31.2 -- Ravnanje z raziskovalnimi podatki -- Cenzura -- Leksikografija

[Miran Hladnik]

From: "Alenka Jelovšek" <alenka.jelovsek na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 03 Dec 2025 11:42:28 +0100
Subject: Jezikoslovni zapiski 31.2

Spoštovani, na spletu je dostopna druga letošnja številka
Jezikoslovnih zapiskov (31.2), ki poleg več domačih in tujih
jezikoslovnih razprav prinaša tudi poseben sklop, posvečen stoti
obletnici izida prve geolingvistične študije slovenskega jezika,
Tesnièrjevega Atlasa za študij dvojine. Številka je  dostopna na
povezavi https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/1070 . Vabljeni k
branju.

Razprave in članki
Gašper Tonin – Tanja Fajfar – Mojca Žagar Karer: Vključujoča
terminologija: primer medicinske terminologije
Matjaž Zgonc: Standardologija slovenščine: je slovenski knjižni jezik
bližje standardizaciji zgodnjega tipa ali poznega tipa?
Marjeta Vrbinc – Donna M. T. Cr. Farina – Alenka Vrbinc: Zapis
izgovora in izbor pravopisne različice angleščine v dvojezičnih
slovarjih za slovenske priseljence v ZDA
Ivana Matas Ivanković: Identifying New Multi-Word Prepositions in
Croatian: the Preposition + Noun + Preposition Pattern
Mojca Kompara Lukančič: Prepoznavanje krajšav in razvezav v angleških
besedilih s področja varstvoslovja z algoritmom Krajšavar ter orodjema
ChatGPT in Perplexity
Nina Ledinek – Mitja Trojar: Zasnova in oblikovanje Korpusa
znanstvenih besedil sodobne slovenščine
Mihail Nikolajevič Sajenko: Праславянское *(w)ǫsъ ‘ус’: проблемы реконструкции
Karmen Kenda-Jež: Vzhodna rovtarska narečja v Slovenskem lingvističnem
atlasu (SLA)

Ob stoti obletnici izida prve geolingvistične študije slovenskega jezika
Mojca Schlamberger Brezar – Valentina Teršek – Primož Weingerl – Urška
Stanković Elesini: Lucien Tesnière in njegov Atlas za študij dvojine:
aktualizacija po 100 letih od izida
Valentina Teršek – Primož Weingerl – Mojca Schlamberger Brezar – Urška
Stanković Elesini: Izdelava prototipa uporabniškega vmesnika za
interaktivni Tesnièrjev Lingvistični atlas za študij dvojine v
slovenščini
Miha Sušnik: Slovensko narečno gradivo v zapuščini Luciena Tesnièrja
Andrejka Žejn: Lucien Tesnière in koroška slovenska narečja

Iz svetovalnic
Manca Černivec: Italijanske dežele: Veneto ali Benečija? Trentinsko
ali Trentino? In samo Južna Tirolska?
Mojca Kumin Horvat – Urška Vranjek Ošlak – Alenka Jelovšek: Droži –
kruh z drožmi
Peter Weiss: Prebivalske oblike Polzelan, Izolan, Kalan, Dolan ipd.

Ocene in poročila
Danila Zuljan Kumar: Kovanje jezikovnih identitet v specifičnih
zgodovinskih in geografskih okoliščinah
Novica Vujović: Henzelmannova knjiga o odnosu jezika i prostora:
lingvistika ekološkog diskursa

V spomin
Maria Wtorkowska: V spomin profesorici Bożeni Ostromęcki-Frączak (1944–2024)

Lep pozdrav,
Alenka Jelovšek

===

Od: Nataša Jakop <natasa.jakop na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 5. dec. 2025 ob 08:08
Subject: [Ravnanje z raziskovalnimi podatki]

Vabimo vas na javno predavanje, ki ga bo na jezikoslovnem modulu
Podiplomske šole ZRC SAZU izvedla doc. dr. Mateja Jemec Tomazin: Načrt
ravnanja z raziskovalnimi podatki – obveznost in priložnost.

Začetek raziskovalnega dela je povezan z zbiranjem in razvrščanjem
podatkov. Delo z njimi zahteva premislek o njihovi uporabi, prikazu pa
tudi shranjevanju in ponovni uporabi. Načela FAIR ponavadi povezujemo
zgolj z raziskovalnimi rezultati, najpogosteje z objavljenimi članki
in monografijami. Kam s podatki? V kakšni obliki jih pripraviti?
Kateri metapodatki so nujni in kateri priporočljivi? Zakaj je
besedilna datoteka preberi_me del raziskovalčevega bontona in ravnanja
dobrega strokovnjaka? Katere podatke je treba objaviti – neobdelane,
surove, kaj pa predprocesirane in do katere mere obdelane raziskovalne
podatke in kam naj bodo podatki naloženi? Katero pomoč nam bo ponudil
podatkovni skrbnik?

Doc. dr. Mateja Jemec Tomazin vodi Jezikovnotehnološki raziskovalni
center na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša in je
raziskovalka v Oddelku za terminologijo. Raziskovalno se posveča
terminologiji v slovenščini, razvoju terminologije v slovenskem jeziku
in terminološkim zbirkam ter frazeološkim elementom v terminologiji.
Ukvarja se z vprašanji odprte znanosti in avtorskih pravic ter
zagotavljanja trajnega dostopa do raziskovalnih podatkov. V okviru
projekta Spoznaj sodeluje pri nastajanju Terminološkega slovarja
odprte znanosti.

Predavanje in diskusija bosta potekala v ponedeljek, 8. decembra 2025,
ob 16. uri v Gosposki dvorani na Gosposki ulici 16 v Ljubljani.
Povezava: https://ps-zrc-sazu.org/novice/doc-dr-mateja-jemec-tomazin-nacrt-ravnanja-z-raziskovalnimi-podatki-obveznost-in-priloznost/

Vabljeni!
Dr. Nataša Jakop, raziskovalka, višja znanstvena sodelavka

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri,  5 Dec 2025 08:46:28 +0000
Subject: Knjiga meseca decembra 2025: Cenzura na Slovenskem od
protireformacije do predmarčne dobe, uredil Luka Vidmar
(https://mailchi.mp/zrc-sazu/s-knjigo-v-akcijo-5809449)

Drage bralke, dragi bralci, bliža se konec leta in v decembru je vse
obarvano praznično, zato se spodobi, da je tudi knjiga meseca nekaj
posebnega: Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne
dobe (https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1611), ki jo je uredil s Zoisovim
priznanjem nagrajeni raziskovalec Inštituta za slovensko literaturo in
literarne vede ZRC SAZU, dr. Luka Vidmar
(https://isllv.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/luka-vidmar-sl) . Vse do
izteka meseca decembra bo po polovični ceni na voljo v Azilu, Maksu in
na spletu.

Izbrati knjigo o cenzuri za knjigo slavnostnega, privzdignjenega časa
ob koncu leta, je morda slišati kot slaba šala ali cinizem pišoče(ga),
ki ima averzijo do praznikov. Pa vendar v cenzuri ni nič slabega, je
le naravna in – neizogibna, kot je dejal Luka Vidmar ob odprtju
razstave In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem
veku, ki je bila v letu 2018 na ogled v Narodni univerzitetni
knjižnici in jo je pripravil z dr. Sonjo Svoljšak. »O cenzuri v takšni
ali drugačni obliki začne razmišljati sleherna oblast in nesmiselno se
je slepiti, da ne obstaja tudi zdaj,« se glasi stavek, ki ga je tedaj
izrekel soavtor razstave in ki napeljuje k razmišljanju še danes. Tako
tudi pričujoča knjiga odstira nova obzorja in marsikdaj osvetljuje že
znano v novi luči, od protestantskih knjig v samostanih na Spodnjem
Štajerskem do prepovedanih del Janeza Ludvika Schönlebna in
avtocenzure Janeza Vajkarda Valvasorja. Avtorji prispevkov pa
obravnavajo tudi cenzuro v predmarčni dobi, ko je bila tarča
Kopitarjevih cenzorskih dekretov literarna revija Krajnska čbelica.

Na preteklost pogosto gledamo skozi prizmo 20. in 21. stoletja, kar je
napačno, opozarja Vidmar. Cenzura v 16. ali 17. stoletju je bila
načelno res stroga, ni pa bila orodje totalitarne države, ki tedaj še
ni mogla obstajati: kdor si je res želel priti do del, uvrščenih na
seznam prepovedanih knjig, mu je to uspelo. In sploh, kaj je najhujše,
kar lahko doleti knjigo: cenzura oblasti ali popolna brezbrižnost
bralstva? Knjige z zloglasnega Index librorum prohibitorum, ki se je
prvič pojavil leta 1559 v Rimu, nato pa je izhajal vsakih nekaj
desetletij v dopolnjenih izdajah, so bile včasih med najbolj iskanimi,
prav gotovo pa so se do njih znali dokopati pripadniki t. i. res
publica litteraria ali »republika književnikov«, peščica premožnih
izobražencev. Cenzura torej zanje ni bila ovira. Koliko knjig v našem
krasnem novem svetu, kjer je vse dovoljeno in nič ni resnično, ste pa
vi letos prebrali?

===

https://www.ff.uni-lj.si/dogodki/cikel-spletnih-predavanj-slavistov-z-dveh-ameriskih-univerz-o-sodobni-leksikografiji
-- Cikel spletnih predavanj slavistov z dveh ameriških univerz o
sodobni leksikografiji, FF 10. in 11. dec. 2025.