[SlovLit] Zamejsko -- Re: Odprti raziskovalni podatki v filoloških revijah

[Miran Hladnik]

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 23 Sep 2025 16:44:23 +0200
Subject: ena odpoved in več napovedi

[...]   v petek, 26. 9. 2025 ob 15.45 branje mag. Simona
Ošlaka-Gerasimova iz njegove knjige, kulturno-literarnega vodnika
Slovenski Gradec / Slowenisches Graz. Ob 17.00 bo avtor še popeljal po
štajerski prestolnici, v kateri so svoje sledi pustili številni in
različni slovenski ustvarjalci, od tehnika Janeza Puha do arhitekta
Jožeta Plečnika.

V četrtek, 25. 9. 2025 ob 19.00 se bo v Knjigarni Maks ZRC SAZU v Novi
Gorici (Delpinova 12) pričel pogovor Kaj bi rekel Boris Pahor
(1913–2022)?. O različnih kulturnozgodovinskih temah, uokvirjenih v
tradicionalen časovni obseg (preteklost, sedanjost, prihodnost), kakor
bi se nanje morda ostro odzval slovenski literarni pričevalec in
opominjevalec Boris Pahor, se bodo pogovarjali Gregor Pobežin
(Inštitut za Kulturno zgodovino, IKZ, ZRC SAZU), Bojan Godeša
(Inštitut za novejšo zgodovino), Janko Rožič (Univerza v Mariboru),
Janez Vrečko (literarni zgodovinar in komparativist) in Neža Zajc
(IKZ).

Od četrtka, 25. 9. 2025 ob 10.00 do sobote, 27. 9. 2025 prireja
celovška Mohorjeva v Mohorjevi hiši tridnevno mednarodno konferenco
gemeinsam : skupno, ki jo posveča vprašanju pomena dvojezičnega
predšolskega izobraževanja za krepitev in aktivno rabo maternega
jezika, s posebnim poudarkom na slovenskem jeziku na Koroškem. V petek
bo potekalo zaključno podijsko omizje Pravni ukrepi in ustrezne
rešitve za dvojezično predšolsko vzgojo na Koroškem; dogodek bo
povezovala izkušena politologinja Kathrin Stainer-Hämmerle. Konferenco
bodo sklenili s pohodom po brški planini na Zilji.

===

Od:Štebe, Janez <janez.stebe na fdv.uni-lj.si>
Datum:18.09.2025 13:16
Zadeva:Re: Izjava o odprtih raziskovalnih podatkih v revijah s
področja slovenistike, slavistike in literarne vede (re: Odprti
raziskovalni podatki v filoloških revijah,
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008692.html)

[...] Hvala za poslano izjavo. Moram takoj reči, da se z osnovno
intenco zelo strinjam, in sicer, če ni z objavo in dostopom do
podatkov dosežene nobene dodane vrednosti, potem se s pripravo
podatkov in virov nima smisla ukvarjati. Jaz bi se vedno najprej
vprašal, koliko napora, ur dela, denarja, ipd. je bilo vloženega v
pripravo podatkov. Če so podatki že v celoti predstavljeni v članku,
po tem tudi ni nobene potrebe po dodatnem ločenem objavljanju.

Drugače pa, če ima revija v navodilih predpisano, da tudi če nekdo
nima podatkov za deliti, da napiše to in po potrebi dodatno pojasni v
izjavi o dostopnosti podatkov. To se mi zdi potrebno iz razlogov, da
enaka pravila veljajo za vse, ne glede na področje. In tako ima tudi
bralec, recenzent in urednik možnost, da se s tem dejstvom seznani in
ga sprejme, če je dobro utemeljeno.

Cenim in podpiram tudi željo in pripravljenost avtorjev izjave, da
izpostavijo posebnosti področja, na katerem delujejo. To je nadvse
pomembno, da se upošteva norme in uveljavljene ter sprejete pristope
določenega področja, tudi npr. ko gre za vprašanje, v kolikšni meri je
zadoščeno izpolnjevanju meril FAIR. RDA skupina, ki je pripravila
specifikacijo FAIR Maturity modela, je pripravila npr. tudi
priporočila, kako je pomembno znotrajdisciplinarno oblikovanje
kriterijev izpolnjevanja in primerov dobrih pristopov (Bahime, C.,
Dekkers, M., Herczog, E., Russell, K., Stall, S., & RDA FAIR Data
Maturity Model Working Group (2021). Member survey on bridging the gap
between funders and communities – perspectives on benefits and
challenges of FAIR assessments V2.0 (2.0). Zenodo.
https://doi.org/10.15497/RDA00061).

Jaz o področjih, iz katerih izhajajo ugledni Raziskovalci in avtorji
izjave, ne vem nič in o tem, kakšne so posebnosti in izzivi, ne morem
svetovati. Bom tole pismo posredoval še kolegicam in naj kaj dodajo.

Samo na splošno lahko pokomentiram vprašanja [...] Vprašanje je, kaj
so raziskovalni podatki v humanistiki in v posameznih disciplinah. V
delovni verziji Smernic [...] je pod poglavjem Definicija
raziskovalnih podatkov podana dovolj široko in dopušča oz. celo kliče
k opredelitvi posebnosti in običajnih primerov v disciplinah, ki jih
določena revija pokriva. Ne držijo trditve iz izjave, da tipični
podatki iz humanistike, ker so pogosto manj ali sploh niso
strukturirani, tako izpadejo iz zajema opredelitve podatkov. Dobro bi
bilo, da se uredništva glede tega dodatno posvetujejo tudi s kolegi na
DARIAH, pa tudi v OPERAS konzorciju gotovo imate kakšne zglede. Vidim
da je kolega Andrej pred kratkim dokaj podrobno razgrnil obsežen
spekter raznolikih vrst in načinov izražanja raziskovalnih podatkov v
humanistiki (PANČUR, Andrej, 2024, Raziskovalni podatki: provenienca v
družboslovju in humanistiki [na spletu]. 2024. Ljubljana: Centralna
tehniška knjižnica. [Dostopano 18 september 2025]. Pridobljeno s:
https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=21592 ).
Omenja npr. 'digitalne surogate', to si predstavljam kot material, ki
je nastal v teku raziskovanja z obravnavo izvirnih gradiv in virov, ki
na neki način z raziskovalnim instrumentarijem te vire dodatno
dokumentira in označuje in ki tako predstavljajo vmesni rezultat
obravnave oz. obdelave gradiv, tako pa podlaga zaključkov in prikazom
v članku – le da verjetno v članku niso ti 'surogati' zajeti v celoti
in neokrnjeni – zaradi logike predstavitve in argumentacije. Napor
verjetne digitalizacije in označevanja gradiv se lahko tako šteje kot
dodaten rezultat raziskovanja, ločen od članka in tudi s svojo
samostojno vrednostjo za nadaljnjo uporabo in raziskovanje.

Primeri priprave in dajanja kvalitativnih družboslovnih podatkov
(Bezjak, S. (2024). Priročnik za ravnanje s kvalitativnimi podatki za
potrebe arhiviranja in objave v ADP. Založba Univerze v Ljubljani.
https://doi.org/10.51936/9789612950965), npr. poglavje 'Predloga za
preglednico arhivskega gradiva', bi se lahko uporabili tudi na
podobnih primerih iz humanistike.

V poglavju 2.3. omenjenih Smernic so opisani predlogi, kako naj
uredništva obravnavajo Izjeme pri deljenju podatkov. Med te izjeme
sodijo tudi primeri, ko kot v Izjavi, ni dovoljenja za deljenje virov
oz. veljajo kake druge omejitve pri dostopnosti. Na splošno velja, da
tudi če glede originalnih podatkov velja izjema, se lahko morda delijo
okrnjene različice, narejene z namenom ohranjanja bistvenih lastnosti
za namen raziskovanja, ali pa morda različica podatkov, ki združuje na
enem mestu sestavine več virov in kot tako predstavlja novo vrednost.

V Izjavi se sprašujejo tudi o načinu Navajanja podatkovnih virov, kar
je tudi eno od poglavij v Smernicah. Mislim, da je navajanje pod
naslovom Virov, če je sicer skladno s predpisano obliko za navajanje
literatur, tudi ustrezno. Revija mora v tehničnem smislu poskrbeti, da
razni agregatorji in sledilci citiranosti ta del obravnavajo na enak
način kot seznam uporabljene literature. Kadar originalni vir, ki se
uporablja, nima trajnega identifikatorja (kar je sicer zahteva po
Uredbi odprte znanosti), se smiselno navaja druge oznake za
identifikacijo. V nekaterih primerih pa je lahko rešitev tudi, da se v
repozitoriju objavijo samo metapodatki o gradivu (kar je opisano kot
eden od načinov, kako ravnati v primeru izjem) in informacija tem, v
kateri raziskavi je bilo uporabljeno ter o originalnem mestu dostopa,
tako se pridobi trajni identifikator in ustvari tudi druge elemente za
citiranje. Tako kot če v repozitoriju za literaturo beležimo objavo z
reference na originalno mesto objave.

Predlagam, da kolegi uredništev, ki so zastopana v Izjavi, kljub
pomislekom in z dobro voljo pripravijo navodila za avtorje, ki jih
lahko nato obravnavamo v okviru skupine, ki se je za ta namen
konstituirala pri RDA vozlišču. Pogovarjali smo se tudi, da bi
določena vprašanja, ki se bodo pojavila, posredovali v posvet tudi
širšemu krogu podatkovnih svetovalcev. Tudi ko bodo navodila že
uveljavljena, se bodo še vedno pojavljali posamezni primeri, ki jih bo
potrebno pojasnjevati in razreševati. Nikakor nočemo, da je deljenje
podatkov dodatno birokratsko delo, samo sebi namen, ampak mora biti
smiselno in v korist raziskovalcem, tako avtorjem kot drugim.

Ostanimo v stiku in se lahko še dodatno posvetujemo!
LP
Janez