[SlovLit] Slovenska imena krajev na OpenStreetMap -- Michael Biggins z Bredo Smolnikar -- Re: Vlasta Pacheiner Klander

[Miran Hladnik]

From: "Matjaž Geršič" <matjaz.gersic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 9 Sep 2025 07:38:22 +0200
Zadeva:Re: [SlovLit] Slovenska imena krajev na OpenStreetMap
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008684.html)

Spoštovani dr. Hladnik, dovolite mi, da se oglasim glede zapisa
dvojezičnih zemljepisnih imen v sosedstvu. Načeloma se držimo pravila,
da se uradna dvojezičnost označi s poševnico, ostala slovenska imena
pa na nek način lahko dojemamo kot eksonime. Zavedam se, da je meja
ponekod močno zabrisana, posebno še, ker deficincija ni čisto jasno,
saj govorimo o uradnosti oziroma široki  veljavljenosti posameznega
jezika. Upoštevati pa je treba še zakonodajo in posamezne prostorske
ravni, na primer krajevno oziroma občinsko. V primeru eksonimov se
predlaga raba oglatega oklepaja. Takšno pravilo je v rabi tudi pri
nekaterih šolskih atlasih.

Lep pozdrav!
Matjaž Geršič, KSZI

===

Od: <smolnikar_breda na t-2.net>
Date: V tor., 9. sep. 2025 ob 16:41
Subject: Breda Smolnikar, intervju z dr. Michaelom Bigginsom in
ameriškimi študenti

Spoštovani! Vabim Vas jutri, v sredo, dne 10. septembra 2025 ob 12 h,
v samostan Mekinje  na pogovor z ameriškimi študenti iz Seattla, ki se
zanimajo za slovensko književnost. Ameriški prevajalec mojih knjig dr.
Michael Biggins me je zdaj že drugič povabil na intervju z ameriškimi
študenti v samostan Mekinje nad Kamnikom (https://youtu.be/YeKGK5BpAJQ
-- Literarno ličkanje z Bredo Smolnikar leta 2024).

Dr. Biggins je prejemnik Lavrinove diplome (2015), Trubarjevega
priznanja (2021), od leta 2023 je dopisni član Slovenske akademije
znanosti in umetnosti. Konec lanskega leta je prejel  posebno nagrado
VTIS leta za dosežke na področju odličnosti kroženja znanja, ki se je
v društvu V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) z vsem spoštovanjem
prvič podelila Neslovencu. Dr. Michael Biggins je namreč izjemen
prevajalec slovenske književnosti. Na Univerzi Washington v Seattlu
predava in prevaja slovenski jezik in literaturo. Pogovor bo
dvojezičen (SLO-ANG), s sprotnim prevajanjem dr. Bigginsa in primeren
za gledalce vseh ravni znanja obeh jezikov. Prisrčno povabljeni!

Breda Smolnikar

 ===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 9. sep. 2025 ob 16:17
Subject: IN MEMORIAM prof. VLASTA PACHEINER KLANDER (1932‒2025) (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008667.html)

V avgustu se je dan pred svojim 93. rojstnim dnevom poslovila
dolgoletna članica Slovenske matice Vlasta Pacheiner Klander, ena
najbolj zaslužnih prevajalk in raziskovalk indijske književnosti,
filozofije in religije na Slovenskem v drugi polovici 20. in na
začetku 21. stoletja. Leta 1959 je doštudirala primerjalno književnost
in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Že
leto zatem se je s štipendijo indijske vlade odpravila na podiplomski
študij sanskrta, staroindijske filozofije in kulture in ta odločitev
je oblikovala vso njeno nadaljnjo ustvarjalno pot in njeno celotno
nadaljnje življenje. Čeprav se je po vrnitvi v letu 1962 zaposlila na
RTV Ljubljana, nato pa do leta 1980 delala kot bibliotekarka
klasifikatorka v Narodni in univerzitetni knjižnici, raziskovanja in
populariziranja staroindijske kulture ni nikoli več opustila. S svojo
izjemno delovno vnemo, o kateri pričuje tudi okoli 400 televizijskih
oddaj, ki jih je pripravila, je prebirala staroindijske filozofske in
religiozne spise, prevajala staroindijsko književnost, predavala,
raziskovala in poleg številnih strokovnih člankov napisala tri
pomembne znanstvene monografije. O pomenu in veličini njenega dela za
popularizacijo indijske kulture na Zahodu pričujeta tudi indijsko
državno odlikovanje za posebne zasluge na področju sanskrta in
sanskrtske književnosti, ki ga je prejela leta 2023, in slovensko
državno odlikovanje medalja za zasluge za prevajalsko in
literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske
književnosti v letu 2022.

Že leta 1966 je pri Mladinski knjigi izšel njen prevod Kalidasove
drame Šakuntala. Leta 1970 mu je sledil prevod Bhagavadgite –
Gospodove pesmi, tri leta pozneje njen izbor, prevod in študija o
staroindijski poeziji Kot bilke, kot iskre, leta 1974 pa še izbor in
prevod Kalidasove poezije. Od leta 1980, ko se je zaposlila na
Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je še
posebej vneto raziskovala staroindijsko poetiko, verzologijo in
indologijo. Za inštitutsko zbirko Literarni leksikon, ki jo je
pomagala sourejati, je leta 1982 pripravila zvezek Staroindijska
poetika, ki mu je leta 2001 sledila še knjiga Staroindijske verzne
oblike. Tema knjižnima deloma je v letu 2023 dodala še monografijo
Karol Glaser: prvi slovenski doktor sanskrta. Prevedla je tudi Zgodbo
o Savitri iz indijskega epa Mahabharata (2002) in pripravila prevod in
izbor vedske poezije z naslovom Ko pesmi tkem (2005), prevajala pa je
tudi iz nemščine in angleščine. Za svoj prevodni opus je leta 2006
prejela Sovretovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Kot predavateljica je poučevala na Katedri za primerjalno jezikoslovje
(in orientalistiko) in na Oddelku za primerjalno književnost in
teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Poleg sodelovanja v
Slovenski matici je bila dejavna tudi v drugih društvih, še zlasti v
Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, Slovenskem orientalističnem
društvu Ljubljana in Slovenskem društvu za primerjalno književnost. V
pogovoru, ki ga je organiziral KUD Logos, je o staroindijskem
razumevanju človeka navedla misel, "da je v človeku neka trdnjava, v
kateri biva bráhman, v njej pa je še posebna zlata skrinjica – zlato
je simbol večnosti –, v kateri biva 'atmanski duh' ali 'duh, ki ima
atmana' ". S svojim neutrudnim delom je bila Vlasta Pacheiner Klander
simbol takega človeka – v slovenskem prostoru je gradila pisane palače
o dotlej malo znani kulturi in nam v trajen spomin zapustila zlato
skrinjico vedenja, umevanja in čutenja staroindijske religije. Zdaj v
drugih prostorih in krajih dobiva odgovore na spraševanje, ali "so
Enemu, ki biva, razna dali navdihnjeni imena" , in odkriva nove načine
sporazumevanja z božjim in božanskim, saj je kljub svoji izjemnosti
ostala skromna v spoznanju, da "jezik bogu ne more priti do dna".

Ignacija J. Fridl