[SlovLit] Slovar stare knjižne prekmurščine -- Svetnik in ame tri -- Bitka za slovenske možgane

Sob Avg 2 14:44:53 CEST 2025

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Fri,  1 Aug 2025 10:24:39 +0000
Subject: Knjiga poletja 2025 Slovar stare knjižne prekmurščine Vilka
Novaka (https://mailchi.mp/zrc-sazu/s-knjigo-v-akcijo-5805590?e=fd264c2364)

Kljub temu, da je poletje večinoma čas morskih dopustov, se letos s
knjigo julija in avgusta podajamo na izlet v domače kraje. Rado se
namreč zgodi, da nanje kar pozabimo, češ »saj jih tako ali tako že
poznamo«. Toda – ali ste vedeli, da je med ogrskimi Slovenci še danes
živ prav poseben knjižni jezik? Ker predvidevamo, da je za večino nas,
ki živimo bližje t. i. »centralni« Sloveniji, to dejstvo bolj kot ne
novo, smo za poletno čtivo določili Slovar stare knjižne prekmurščine
(https://zalozba.zrc-sazu.si/p/630) , ki je v tretjem natisu izšel pri
Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Slovar je nedvomno izčrpen vir tega posebnega jezika. V njem je
prikazano besedje, uporabljeno v nadnarečnem pokrajinskem knjižnem
jeziku, ki se je v Prekmurju uporabljal in razvijal v času od prve
knjige leta 1715 do združitve Prekmurja s preostalo Slovenijo v skupni
državi leta 1919. Avtor slovarja, Vilko Novak, je besede in besedne
zveze črpal iz 25 jezikovno, avtorsko in vsebinsko najznačilnejših del
prekmurskih piscev 18. in 19. stoletja. Največ je verskih besedil
(11), sledijo učbeniki in vzgojne knjige, nekaj besedil pa obravnava
zgodovino in ljudske običaje.

Tu si zastavimo vprašanje, kako je iz govorjene prekmurščine med
ogrskimi Slovenci nastal standardni jezik v obliki knjižne
prekmurščine. Največji razlog tiči v močni izoliranosti od
osrednjeslovenskega ozemlja, hkrati pa nadaljevanje cirilo-metodijske
jezikovne in kulturne tradicije, zato knjižni jezik izkazuje tudi
vzporednice z zahodnoslovanskimi jeziki in kajkavščino. Govorjena
prekmurščina se je standardizirala zlasti v obdobju po sprejetju
protestantizma in njegovem hkratnem zatonu v drugih delih Slovenije.
Ločeno upravno in versko življenje je tako zahtevalo tudi začetek
izdajanja knjig v novem lastnem knjižnem jeziku in s tem njegov
intenzivni razvoj. Prekmurski protestantski pisci so v dvesto letih
izdali vrsto pesmaric, molitvenikov in različnih nabožnih besedil,
najpomembnejši pa so svetopisemski prevodi: celotni prevod Nove zaveze
in Davidovega psaltra. Močno so vplivali tudi na razvoj katoliškega
prekmurskega slovstva, ki se prav tako ponaša z vsebinsko premišljenim
književnim programom, obsegajoč tudi vzgojna in izobraževalna dela.

Ker knjižna prekmurščina živi še danes, npr. kot obredni jezik pri
evangeličanih ter kot publicistični in umetnostni jezik v delih
prekmurskih avtorjev, Slovar nima le zgodovinske vrednosti, temveč
predstavlja aktualen vpogled v bogastvo tega posebnega knjižnega
jezika. Čtivo bo zato zanimivo vsem, ki cenijo jezikovno raznolikost
slovenščine. Po polovični ceni bo vse do 31. avgusta na voljo v Azilu,
Maksu in na spletu, vabljeni!

Želimo vam nadvse lepo poletje!

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pet., 1. avg. 2025 ob 20:48
Subject: Svetnik in ame tri

Ljudska pesem se lahko samo posredno nanaša na življenje nastopajočega
lika. Tako je recimo v legendi Svetnik in ame tri (SLP 35):

Ko se je Lovrenc svet rodil,
So zibale ga ame tri:
Ta perva ga previjala,
Vendar ga ni prekrižala.
Ta druga ga je spavljala,
Ga tudi ni prekrižala.
Ta tretja ga je zibala,
Ga tudi ni prekrižala.
Deklica morska mimo gre
Natočit ročko si vode
Pa psa zagleda černega
Nositi svetga Lovrenca.
Hitro domov poverne se,
Hitro lepo opravi se,
Potem pa krene v samostan
Za psa povedat černega.
Menihi v cerkvi se zbero,
Za mašo se opravijo:
Ko pervi platel se kriči,
Pes v morju naglo obstoji.
Ko drugi platel se kriči,
Pes Lovrenca že dol spusti.
Ko tretji platel se kriči,
Pa pes od Lovrenca zbeži.

Morska deklica je pravzaprav sestra svetega Antona, sodobnika svetega
Lovrenca. Prvi je živel v Egiptu 105 let, od leta 251 do leta 356, in
drugi v Rimu 33 let, od leta 225 do leta 258. Torej sta bila sodobnika
7 let, od leta 251 do leta 258. Popadljivi pes pa je prispodoba
skušnjav svetega Antona v egiptovski puščavi nasproti solzam svetega
Lovrenca na rimskem nebu.

Vlado Nartnik

===

Od: Kocijančič Pokorn, Nike <nike.pokorn na ff.uni-lj.si>
Date: V sob., 2. avg. 2025 ob 10:52
Subject: [Bitka za slovenske možgane]

Dragi Miran [...] Pred 12 dnevi sem se odzvala na objavo članka
Kitajsko-ameriška bitka za možgane”v Delu in prosila za objavo v
rubriki Pisma bralce in odmevi. Ker nisem dobila nobenega odziva, sem
odziv poslala tudi urednikom - pa me tudi ti niso uslišali. Zato ga
sedaj pošiljam tebi - morda bo zanimivo za naročnike tvojega foruma. V
njem na kratko in na splošno ocenjujem kvaliteto objavljenega
strojnega prevoda - napak in nerodnosti je sicer mnogo več, kot jih
omenjam: naj si tisti, ki jih zanima, izvirnik in prevod pogledajo
sami.

Lp,
Nike

Bitka za slovenske možgane

V ponedeljkovem Delu (21. 7. 2025) smo na osmi strani lahko prebrali
prevod članka Kitajsko-ameriška bitka za možgane avtorja Jong-Wha
Leeja, ki je bil izvorno objavljen v angleškem jeziku na spletni
strani Project Syndicate. Na koncu prevoda je uredništvo Dela
pripisalo: »Prevod je nastal s pomočjo umetne inteligence.« Ta pripis
ni čisto jasen: Ali nam je bilo sporočeno, da si je prevajalec ali
prevajalka pri prevajanju pomagala z umetno inteligenco (to je namreč
ustaljena praksa in mislim, da nanjo ni potrebno opozarjati), ali da
je v Delu objavljen le na grobo pregledani surovi izdelek strojnega
prevajalnika, ki temelji na umetni inteligenci? Zdi se, da drugo, ker
je članek poln neslovenskih zvez in nerazumljivih struktur. V
slovenščini namreč ne »gojimo ustanov«, ne govorimo o »ustanoviteljih
priseljencih«, ne občudujemo »vztrajne vladne zavezanosti, ki jo
ponazarjajo pobude«, in pri nas ekosistemov ne »podpirajo močna vladna
podpora in aktivno sodelovanje med univerzami in industrijo« (tu bi
bilo tudi za dodati, da imamo v slovenščini dvojino). Poleg teh
nenavadnih kolokacij, ki so direktni in nereflektirani prevodi iz
angleščine, v članku najdemo tudi težko razumljive ali nerazumljive
odlomke. Za ponazoritev navajam le dve povedi iz predzadnjega
odstavka: »Čeprav so se univerze pri napadih Trumpove administracije
nekoliko uprle, je bilo vsaj toliko tudi kapitulacije.« (Mišljeno je,
da so univerze vendarle na koncu koncev popustile in pristale na mnoge
zahteve Trumpove administracije.) »Zdaj zaupanje v visoko šolstvo
upada, število prijav iz tujine pa strmo upada (Zopet ponavljanje
istega glagola, čeprav v izvirniku tega ne najdemo.) – trend, ki ga
nedvomno še stopnjuje Trumpovo širše zatiranje priseljevanja.« (V
slovenščini osebe ne zatirajo »širše«, in tudi ne »zatirajo
priseljevanja«, temveč priseljevanje onemogočajo, ga omejujejo, in to
je lahko del njihove širše politike.)

Študent ali študentka, ki bi opravila tako površno revizijo strojno
prevedenega besedila, v mojem razredu ne bi dobila pozitivne ocene. A
razred je okolje, v katerem se učimo in urimo, Delo pa je osrednji
slovenski nacionalni časopis, ki med drugim tudi vzpostavlja in
ohranja jezikovne standarde, zato si ne bi smel dovoliti objave
takšnih polizdelkov. Me pa pri vsem tem vseeno tolaži naslednje (ali,
če bi sledili slogu objavljenega članka: vseeno obstaja srebrna
obroba) – ta objava me je le še bolj utrdila v prepričanju, da kljub
ali pa prav zaradi umetne inteligence dela za dobre prevajalce ne bo
zmanjkalo.

Nike Kocijančič Pokorn

Izvirnik je prosto dotopen tule:
https://www1.project-syndicate.org/commentary/us-attacking-universities-while-china-invests-in-higher-education-by-lee-jong-wha-2025-07
Prevod članka pa je objavljen tule (vendar je, žal, dostopen le za
naročnike Dela):
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/kitajsko-ameriska-bitka-za-mozgane