[SlovLit] SR 2025/2 -- Re: Priznanje Antona Ocvirka 2025 -- Priredba ali prisvojitev

[Miran Hladnik]

From: "Dejan Gabrovšek" <dejgabrovsek na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 5 Jun 2025 11:58:24 +0200
Subject: Nova številka Slavistične revije (73/2)

Spoštovani, obveščam vas, da je izšla letošnja 2. številka Slavistične
revije (73/2). Do nje lahko dostopate na spodnji povezavi
https://srl.si/ojs/srl/issue/view/423 . Vabljeni k branju!

Matej Šekli: Slovenski jezik v kontekstu hipotetične srednjeevropske
jezikovne zveze
Petra Stankovska: Kritična izdaja besedila Peteroknjižja iz hrvaških
glagolskih srednjeveških brevirjev in misalov
Andreja Legan Ravnikar, Alenka Jelovšek: Ali je vpliv čakavca Jurija
Juričiča na razvoj slovenskega knjižnega jezika podcenjen?
Irena Orel: Kontrastivna primerjava Hipolitovega slovenskega prevoda
Orbis pictus Jana Amosa Komenskega (1711–1712)
Mitja Trojar: Slovenski metajezik in jezikoslovna terminologija v
besedilnem kontekstu
Nina Ledinek, Mija Michelizza: Diapazon stopenj determinologizacije
leksemov v najnovejših splošnih razlagalnih slovarjih slovenščine,
češčine in slovaščine
Mladen Uhlik, Andreja Žele: Zgradbe z zbirno-ločilnimi števniki v
slovenščini: sopostavitev s štokavščino in ruščino
Dejan Gabrovšek, Domen Krvina: Nematična dopolnila s poudarkom na
vezniku ki in kriterijih za njihovo določanje
Nataša Jakop, Saša Babič: Gospodarske podobe vsakdanjika v luči
folklornih obrazcev
Robert Grošelj: Prvi posvetni leposlovni prevodi v zgodovini
slovenske, hrvaške, srbske in bolgarske književnosti
Boris Kern, Irena Stramljič Breznik: Kombinatorika izhodiščnega
obrazila -ati v slovenščini
Tatjana Balažic Bulc, Vesna Požgaj Hadži: Glagoli kot retorični
elementi za izražanje avtorjeve prezence v izvlečkih znanstvenih
člankov v slovenščini in hrvaščini

===

From: "Lucija Mandić" <lucija.mandic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 06 Jun 2025 13:55:26 +0200
Subject: Prejemnik Priznanja Antona Ocvirka 2025 (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008625.html)

Spoštovani, sporočamo, da je letošnji prejemnik Priznanja Antona
Ocvirka, ki ga Slovensko društvo za primerjalno književnost podeljuje
za najboljšo izvirno komparativistično monografijo zadnjih dveh let,
Marko Juvan, in sicer za knjigo Zadnja sezona modernizma in maj ’68:
svet, Pariz, Ljubljana (LUD Literatura, 2023).

Priznanje mu je 29. maja 2025 na slavnostni podelitvi v imenu društva
izročila Andrejka Žejn, prejemnica priznanja leta 2023 in članica
letošnje žirije. Utemeljitev je prebral predsednik žirije Krištof
Jacek Kozak, pogovor z nagrajencem pa je vodila Lucija Mandić, tretja
članica žirije. Pogovor bo objavljen v eni izmed prihodnjih številk
revije Primerjalna književnost.

Iz utemeljitve: "Juvanova knjiga je specifična – na prvi pogled se
zdi, kot da ima dva ločena argumentativna stebra: fenomen literarnega
sistema z ene in – kot primer ambivalentne sistemske dinamike med
središčem/i in (v tem primeru eno) periferijo – vzpon, razcvet ter
razsnova ene zadnjih faz modernizma v obliki študentskega gibanja
oziroma revolucije na Slovenskem z druge strani. Glede na to dvojnost
šele Juvanov bližnji pregled odstre celoto »epske slike«, ki v sebi
združi in poglobljeno obdela oba vsebinska toka. Res je, da je kar
nekaj poglavij knjige že prej uzrlo luč dneva (med 2019 in 2022),
vendar jih je avtor za pričujočo publikacijo »precej predelal,
dopolnil in med sabo povezal« (9) za namen skupnega argumenta.

Juvan seveda ni edini raziskovalec, ki se pri nas, kaj šele na svetu,
ukvarja z vprašanji literature kot sistema (pri tem delu se mu
pridružujejo kolegi z inštituta, kakor tudi iz drugih slovenskih
institucij; kako misliti literaturo pa je v zadnjih letih namreč tudi
temeljno vprašanje primerjalne literarne vede: Pascala Casanove,
Franca Morettija, Davida Damroscha, Dionyza Ďurišina itd.). Gre za
razmislek o razmerjih in vplivanjih med centrom in ekscentrom, med
osrednjimi in obrobnimi kulturami (ter njihovimi literaturami).
Juvanov – realistično zamišljen – sklep je, bi lahko rekli,
»organicističen«: če velike literature primerjamo z osrednjimi
arterijami, je treba (deleuzovsko mišljeno) majhne enačiti s
kapilarami… Oboje pa je enako potrebno za medsebojno pretakanje idej
in tako (ustrezno) delovanje svetovnega literarnega organizma.

Navedeni argumenti o enako-vrednosti gradnikov literarnih ekosistemov
pa v nadaljevanju Juvanove monografije, ki predstavlja sicer rezultate
raziskovalnega projekta, poslužijo kot izhodišče za premislek o
zadnjem velikem impulzu svetovnega modernizma – sicer bolj
filozofsko-političnega kot literarnega –, in sicer študentskega
gibanja in njegove kulminacije v »revoluciji« leta 1968. Skladno s
svojim teoretičnim izhodiščem se Juvan posveti le njegovi slovenski
različici in tako izriše precizen portret »periferne različice«
svetovnega gibanja. Izkaže se, da so tudi »obrobni modernizmi«
(posebej še njihove neoavantgardne različice) pomembno vplivali na
sočasni svet, slovenska literarna kultura pa je bila topogledno
»precej bolj odprta in kozmopolitska od provincialne samozagledanosti
mnogih velikih literatur« (191), pa čeprav vpliv njenih slovenskih
teoretikov (denimo D. Pirjevca) kot tudi literatov (z izjemo morda T.
Šalamuna) ni segel daleč onstran meja. Z natančno prospekcijo
slovenskega modernizma konec 60-ih let Juvan izriše tako rekoč
simulaker študentskega gibanja na Slovenskem, zaradi česar njegove
knjige pri razmisleku o tem obdobju nikakor ne bo mogoče obiti."

Lep pozdrav,
Lucija Mandić

---

From: Nina Ditmajer Prando <nina.ditmajer na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 5 Jun 2025 16:28:58 +0200
Subject: Ocvirkova nagrada

Letošnje priznanje Antona Ocvirka za najboljšo izvirno
komparativistično monografijo zadnjih dveh let je za knjigo Zadnja
sezona modernizma in maj ’68: svet, Pariz, Ljubljana (LUD Literatura,
2023) prejel Marko Juvan, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko
literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Več o dogodku: https://isllv.zrc-sazu.si/sl/novice/marko-juvan-je-prejemnik-priznanja-antona-ocvirka-0

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Fri,  6 Jun 2025 12:00:06 +0000
Subject: 60. Borštnikovo srečanje: Priredba ali prisvojitev

Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Festival Borštnikovo
srečanje vabita na pogovor Priredba ali prisvojitev v petek, 13.
junija 2025, ob 17. uri
na Malem odru SNG Maribor (Slovenska ulica 27, Maribor).

V slovenskem gledališkem svetu se dramsko besedilo vedno bolj
uporablja zgolj kot predlogo za predstavo. Ustvarjalci brez zadržkov
posegajo v besedilo, ga krajšajo in prirejajo po svojih potrebah,
kakor jim ustreza glede na umetniško vizijo, ki jo imajo o predstavi.
Ker pa je prevod dramskega besedila tudi avtorsko delo, se ob tem
poraja vprašanje o avtorskih pravicah. Kakšni so posegi v predlogo, ki
je namenjena za oder, kdaj so smiselni, dopustni, kdaj morda odveč ali
pa celo čisto v redu? Koliko je v takšnih primerih dialoga z avtorico
ali avtorjem prevoda? In ob misli, da je odrska postavitev zlitje več
avtorstev (izvirnega, prevodnega, režiserskega, dramaturškega,
kostumografskega), kdo ima pravzaprav zadnjo besedo?

Na pogovoru bodo sodelovali: pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg
TIBOR HRS PANDUR, prevajalka in prejemnica Sovretove nagrade TINA
MAHKOTA ter prevajalka in prejemnica Jermanove nagrade ANJA NAGLIČ.
Pogovor bo vodila prevajalka in Sovretova nagrajenka URŠKA P. ČERNE.
Povezavo na dogodek najdete na
https://dskp-drustvo.us3.list-manage.com/track/click?u=849d14564cac6ac9033e26668&id=9755f3f162&e=c575a01b5a