[SlovLit] Martina Orožen -- Posvet o Brunu Guyonu -- Re: Simpozij moč čustev -- Haeresis fulminata -- Ljubljana mesto literature -- Linguistica 2024/2

[Miran Hladnik]

Od: FF, Dekanat <dekanat na ff.uni-lj.si>
Date: V sre., 4. jun. 2025 ob 10:51
Subject: Žalna seja v spomin na zasl. prof. dr. Martino Orožen (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008619.html)

Spoštovani, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za slavistiko
Filozofske fakultete vabita na žalno sejo v spomin na zasl. prof. dr.
Martino Orožen, cenjeno profesorico, slavistko, strokovnjakinjo za
področje zgodovine slovenskega jezika in zgodovinske slovnice, med
drugim tudi dolgoletno vodjo Katedre za zgodovinsko slovnico in
dialektologijo na takratnem skupnem Oddelku za slovanske jezike in
književnosti. Žalna seja bo v torek, 17. junija 2025, ob 11.00 v
predavalnici 4 (pritličje) Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Lep pozdrav
Glavna pisarna dekanata

===

Od: <zivagruden na virgilio.it>
Date: V sre., 4. jun. 2025 ob 09:30
Subject: Posvet o Brunu Guyonu

V soboto, 14. junija, bo v občinski dvorani v Špetru potekal posvet o
Brunu Guyonu (1868-1943), v Barnasu pri Špetru rojenem jezikoslovcu,
znanem po tem, da je kot prvi v Italiji poučeval slovenščino na
univerzitetni ravni in sicer na neapeljski univerzi Orientale. Napisal
je tudi tako slovensko kot srbo-hrvaško slovnico za Italijane, ki sta
izšli pri ugledni založbi Hoepli.

S svojimi številnimi članki, objavljenimi tako v časopisju kot v
strokovnih revijah, je italijansko javnost seznanjal s slovanskimi
narodi, njihovo zgodovino in kulturo, s posebnim ozirom do bližnjih
balkanskih sosedov. Strokovno pozornost je posvečal tudi slovanskim
manjšinam v Italiji in predvsem domači Benečiji vse do Rezije. Še
posebno se je posvečal toponomastičnim študijam.

Njegovo pionirsko delo doslej ni bilo dovolj znano in ovrednoteno, so
pa lani, ob 110. obletnici začetka poučevanja slovenščine in
srbo-hrvaščine, njegov lik osvetlili na posebnem srečanju v Neaplju.
Na špetrskem posvetu bodo spregovorili isti univerzitetni strokovnjaki
iz Italije in Slovenije ter tako prispevali k temu, da tudi Benečija
pobliže spozna tega svojega rojaka. Več na
https://www.iskbenecija.eu/2025/05/29/med-italjanskim-in-slovanskim-svetom-tra-italia-e-slavia-14-06/

Toplo vabljeni!

===

From: Tjasa Jakop <jakop na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 4 Jun 2025 09:23:35 +0200
Subject: Simpozij moč čustev (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008621.html)

V dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani se je
22. in 23. maja odvijal mednarodni simpozij Moč čustev s podnaslovom
Od antičnih in judovsko-krščanskih korenin do njihovega odmeva v
svetovni in slovenski literaturi, umetnosti in kulturi. Predsednica
organizacijskega odbora simpozija in hkrati tudi predavateljica je
bila dr. Irena Avsenik Nabergoj, organizatorji pa so bili Teološka
fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, Inštitut za kulturno
zgodovino, Znanstveno-raziskovalno središče Koper ter Slovenska
akademija znanosti in umetnosti.

Na programu je navedenih 39 predavateljev; predavanja so potekala v
živo, nekaj pa tudi preko spletne aplikacije Zoom. S pozdravnim
nagovorom je začel predsednik Slovenske škofovske konference škof dr.
Andrej Saje, nadaljeval pa dekan Teološke fakultete Univerze v
Ljubljani dr. Tadej Stegu ter dr. Jožica Škofic (Razred za filološke
in literarne vede SAZU). Predsednica organizacijski odbora dr. Irena
Avsenik Nabergoj je poudarila, da program simpozija odpira široko
paleto čustev: od plemenitih (kot so ljubezen, upanje, vera in
hrepenenje), do temačnih (kot so strah, zavist in sovraštvo), v sicer
interdisciplinarnem prepletu literarne, umetnosti, religije, kulture
in jezika.

Program in povzetki:
https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/SIMPOZIJ%20POSVET/sazu-simpozij-moc-custev-irena-avsenik-nabergoj-22-5-2025.pdf

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 4. jun. 2025 ob 13:36
Subject: Vabilo na Matičina odprta vrata

Prijazno vabljeni na predstavitev znanstvenokritične izdaje Janez
Ludvik Schönleben: Haeresis fulminata – Strela udari krivoverca, ki bo
v torek, 10. junija 2025, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice
(Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Znanstvenokritična izdaja Schönlebnove
drame Haeresis fulminata (Založba ZRC, 2025) je izšla kot 294. knjiga
v zbirki Zbranih del in kot 4. knjiga v podzbirki Dela starejšega
slovenskega slovstva. Izdajo sta uredila in z znanstvenim komentarjem
opremila dr. Monika Deželak Trojar in dr. Brane Senegačnik.

Drama Haeresis fulminata, ki je bila uprizorjena maja 1651 v
Ljubljani, prikazuje pestro religiozno-politično dogajanje na dvoru v
Bizancu in ga povezuje s tedanjo polpreteklo zgodovino dežele
Kranjske. Orisan je zvijačni vzpon Anastazija na prestol Vzhodnega
rimskega cesarstva. Razgibana dramska zgodba je spletena iz motiva
Anastazijevega povzpetništva, pijančevanja in nesposobnega vladanja
cesarja Zenona, Ariadnine zaljubljenosti in predvsem Anastazijevega
krivoverstva ter okrutnosti, ki sta ga privedla do neslavnega konca:
njegovo zemeljsko pot je končal udar strele, božje sodišče pa ga je
pahnilo v večno pogubo. Z dramo se je Schönleben poklonil slavi
Auerspergov in deželi Kranjski kot zmagovalki nad luteransko herezijo.
Znanstvenokritična izdaja prinaša vzporedni prikaz latinskega prepisa
drame in prevoda v slovenščino, opombe k latinskemu prepisu in prevodu
ter bogate spremne znanstvene študije. Bližnji stik z rokopisnim
izvirnikom bralcu omogoča 12 strani faksimilov. Pomembnost in
edinstvenost izdaje je v tem, da predstavlja prvo izdajo jezuitskega
dramskega besedila pri nas in poudarja prispevek jezuitskega redovnega
gledališča h gledališkemu in splošnemu kulturnemu razvoju na
Slovenskem.

Knjigo bosta predstavila njena urednika dr. Monika Deželak Trojar in
dr. Brane Senegačnik. Dogodek soorganizirata Založba ZRC in Slovenska
matica.

===

https://mestoliterature.si/ -- Ljubljana mesto literature.

===

 https://journals.uni-lj.si/linguistica/issue/view/1489 --
Linguistica: Letn. 64, št. 2 (2024): Ob jubileju Tjaše Miklič (2.
del).