[SlovLit] Iz LUD Literatura -- Re: Potratna sprega -- Re: O pisanju in prevajanju

[Miran Hladnik]

https://www.ludliteratura.si/intervju/povecano-zanimanje-za-izvirne-avtorje-v-vseh-zanrih-me-zelo-veseli/
-- Martin Justin: Povečano zanimanje za izvirne avtorje v vseh žanrih
me zelo veseli: Pogovor z Aljošo Harlamovom. LUD Literatura 25. 2.
2025.

https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/o-sramu-kajuhu-in-nedonosenckih
-- Ajda Bračič: O sramu, Kajuhu in nedonošenčkih. LUD Literatura 21.
11. 2023.

»›Za ene je to velik pesnik in vizionar. Za nas je okupator in
fašist.‹ Tako nekako povzame rdečo nit igranega dokumentarca Fiume o
morte/Reka ali smrt (2025) eden od improviziranih
igralcev-naturščikov, ki se znajdejo v vlogi glavnega junaka, človeka
brez zob, a z okusom za glasbo, Gabriela D'Annunzia. Bezinovićev film
se tega še kako bizarnega, če ne že kar karnevalskega lika, ki je
večino časa ›imbalado de cocaina‹, loti z vidika njegovega zavzetja
Reke leta 1919. Prav mesto, njeni prebivalci in narečje ─ fiumščina ─
predstavljajo kolektivno silo nasproti D'Annunziu kot nosilcu
agresivne, odkrito protislovanske ideologije. Z menjavo igralcev v
osrednji vlogi režiser nagovori večperspektivičnost in izmuzljivost
zgodovinskih narativ, zadeve se loti igrivo in humorno, ne da bi
skušal zato ublažiti resnost tematike, komični potujitveni efekt pa
doseže tudi s poudarjanjem časovne distance: improvizirani nosilci
črnih cofov se sprehajajo po obljudenih reških plažah in ulicah, kjer
jih mimoidoči nagovarjajo, tudi ›karajo‹, češ kaj pa vi v ›takšnem‹
filmu. A dokumentarec razgrajuje prav to navidezno lahkotnost skupine
smešnih kostumiranih zanesenjakov: pokaže namreč, kako hitro se lahko
komedija sprevrže v tragedijo. Če je Mussolini nekoč rekel, da je
D'Annunzio kot gnil zob, ›ali ga izpuliš ali ga prekriješ z zlatom‹,
in ga nato povišal v ›princa‹, je iz filma jasno razvidno, da ga je
morala Reka za svoje dobro izruvati. Film bodo 18. in 19. marca
predvajan tudi na Festivalu dokumentarnega filma.« (Iz zadnjega
Literaturinega obveščevalnika --
https://us18.campaign-archive.com/home/?u=372ad152b7eae215b71282dee&id=a7ef4ef08f)

===

Od: France Males <france.malesic na siol.net>
Date: V čet., 27. feb. 2025 ob 17:36
Subject: [Re: Potratna sprega
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008555.html)]

Dragi Miran, najlepša hvala za današnji Slovlit. Pred več leti je bila
v Van Goghovi galeriji na koncu vseh slik tudi zadnja slika
(https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vincent_van_Gogh_-_Wheatfield_with_crows_-_Google_Art_Project.jpg),
ki je pretresljivo povezana z Murnovo pesmijo – pa ne pojdem prek
poljan, je v poljani črni vran …

[...] Lepo pozdravljen
France

---

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pet., 28. feb. 2025 ob 15:19
Subject: Skrivnost orodnika

K navezavi Murnove pesmi Pa ne pojdem prek poljan na Žitno polje z
vranami Vincenta van Gogha velja pritegniti še Župančičevo uganko Dan
in noč:

Bela golobica,
Črn vran –
Krog zemlje se lovita
Noč in dan.

Lovljenje bele golobice, ki je ženskega spola, kot svetlega dneva, ki
je moškega spola, ter črnega vrana, ki je moškega spola, kot temne
noči, ki je ženskega spola, je ravno nasprotno ljudski uganki Noč in
dan:

Sestra je černa,
Bratec je bel,
Vedno sta skupaj,
Pa je ni vjel.

Ljudska uganka sloni na barvnem obratu dveh povedi:

Podnevi sem kakor on, ponoči bom kakor ona.
Poleti sem kakor ono, pozimi bom kakor ona.

Praslovansko sta se povedi rimali takole:

Dьnьmь jesmь jimь, noťьjǫ bǫdǫ jejǫ.
Lětomь jesmь jimь, zimojǫ bǫdǫ jejǫ.

V podanih povedih se potemtakem skriva davno vezanje sedanjika ednine
glagola byti z moškim in srednjim orodnikom samostalnikov dьnь in lěto
ter prihodnjika ednine glagola byti z ženskim orodnikom samostalnikov
noťь in zima.

Vlado Nartnik

===

Re: O pisanju in prevajanju
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008557.html):

V vrstici "Pridite se ujet v srebrne besede in ćrke. NI NAPAKA;
BESEDNA IGRA!" sem spregledal, da del niza v verzalkah ni bil za
objavo, za kar prevzemam odgovornost in se povaljam v pepelu. -- miran