[SlovLit] Razpis za jezikoslovca na Univerzi v Novi Gorici -- Ruska mova -- Kdo smo

[Miran Hladnik]

From: "Rok Žaucer" <rok.zaucer na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 5 Feb 2025 09:08:52 +0100
Subject: Razpis za jezikoslovca na Univerzi v Novi Gorici

Univerza v Novi Gorici objavlja prosto delovno mesto asistenta z
doktoratom (m/ž/d) s področja teoretičnega ali  eksperimentalnega
jezikoslovja. Razpis si lahko ogledate tule:
https://ung.si/sl/obvestila/obvestilo/6803/asistent-z-doktoratom-s-podrocja-teoreticnega-ali-eksperimentalnega-jezikoslovja-mzd/

Rok za prijavo je 28. februar. Vabljeni k prijavi ali razširjanju informacije.

Rok Žaucer

===

Od: Mihael Simonic <mihael na simonic.si>
Date: V sre., 5. feb. 2025 ob 12:12
Subject: Ruska mova

Zdravo, na Wikipediji se poraja novo vprašanje, ki po mojem presega
kompetence ljubiteljskih urejevalcev. V obdobju poljsko-litovske
Kraljevine obeh narodov se je od staroruščine oz.
starovzhodnoslovanščine odcepil jezik,
ki velja za skupnega prednika današnje beloruščine, ukrajinščine in
rusinščine. Jezik so tedaj imenovali рус(ь)кий ѧзыкъ (ruskij jazik)
oz.рус(ь)ка мова (ruska mova; gl.
https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Статут ВКЛ 1588 - русский
езыкь.svg ), v različnih jezikih oz.  območjih pa so se naknadno
uveljavila različna poimenovanja, npr. старабеларуская мова
(starabelaruskaja mova) v beloruščini, староукраїнська мова
(staroukrajinska mova) v ukrajinščini, западнорусский язык
(zapadnoruskij jazik) v ruščini, język ruski v poljščini in lingua
ruthenica v latinščini. Ta eksonim so prevzeli tudi v nemščini in
angleščini.

Nekateri uporabniki menijo, da v današnjem družbeno-političnem
kontekstu uporaba poimenovanj, ki sledijo endonimu ruska mova, ni
primerna in predlagajo slovenjenje latinskega eksonima "rutenščina",
da bi poudarili, da gre za ločeno vejo razvoja vzhodnoslovanskih
jezikov, ki ni več povezana z današnjo ruščino. Po drugi strani pa
izraz "rutenščina" vnaša zmedo, saj se poimenovanje Rutenija v
slovenščini glede na korkupsne podatke
(https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?CaseSensitive=False&SearchInCharacters=True&MainWord.Form=rutenija&MainWord.FormSearchType=AllForms&MainWord.Lemma=Rutenija)
rabi zlasti v kontekstu 2. svetovne vojne za območje Karpatov, kjer
živijo Rusini. Poleg tega je raba latinskih eksonimov za izvirno
slovanska poimenovanja neobičajno.

Verjetno bi kdo na Oddelku za slavistiko ali zgodovino znal pomagati v
smislu namiga na kakšen dober knjižni vir ali morebitno prakso glede
tega v pedagoški dejavnosti.

Lp, Miha

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed,  5 Feb 2025 11:02:05 +0000
Subject: Knjiga meseca februarja 2025: Kdo smo Andreja Pleterskega
(https://mailchi.mp/zrc-sazu/s-knjigo-v-akcijo-5800391)

[...] za knjigo meseca februarja smo [...] pri Založbi ZRC določili
Kdo smo, Ilustrirano zgodovino slovenstva
(https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1606) prof. dddr. arheologije,
zgodovine in etnologije Andreja Pleterskega z duhovitimi ilustracijami
Janje Rihter. [...]

V času naraščajočih nacionalizmov, kričečih politikov [...]  bi si
želeli (upamo, da v tem nismo edini), da k njim pristopamo z osnovno
mero neoporečnega znanja. [...] Za primer: to, da s(m)o Slovani prišli
z območja okoli Črnega morja in se sprva naselili okoli porečja
Dnepra; da je pred praslovanščino, skupnim slovanskim jezikom, nekoč
obstajala prabaltoslovanščina, skupni prednik današnjih slovanskih in
baltskih jezikov; da smo imeli tesne, posledično tudi jezikovne stike
z germanskimi in italskimi plemeni; da naši predniki nikakor niso
Veneti (kot trdijo nekatere neprepričljive teorije o posebnem položaju
Slovencev med ostalimi Slovani), ljudstvo iz današnje Turčije, ki je,
če ne svojega jezika in kulture, pa vsaj ime »posodilo« številnim
plemenom različnih izvorov – da pa je oblak zmede še gostejši, naj
omenimo, da so druga ljudstva prav Slovane pogosto označevala za
Venete. [...]