[SlovLit] Prennerjeva je nedvomna avtorica pravljice -- Gregova sestra in turški car

[Miran Hladnik]

Od: Blažić, Milena Mileva <milena.blazic na pef.uni-lj.si>
Date: V tor., 31. dec. 2024 ob 09:59
Subject: Re: Prennerjeva je nedvomna avtorica pravljice Skok, Cmok in
Jokica (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008520.html)

Spoštovani in dragi  France Malešič, hvala za dragoceno odkritje in
bibliografijo 69 nadaljevanj pravljice v Jutru 1928. Pravljica Ljube
Prenner je avtorska oz. literarna, obsežna, ilustrirana (il. F.
Podrekar), vsebuje številne motive iz modela ljudske pravljice, tudi
klasične/avtorske  (npr. Čarobni let,  Lonček   kuhaj, Palčica, Tri
peresa, Žabji kralj) in slepe motive (npr. Jaga  Baba (Krivogleda),
Polifem (Bedanec)). Besedilo je slovanizirano (Dobromil, Modrogled …),
navkljub intertekstualnosti z ljudskim slovstvom vsebuje tudi žanrski
sinkretizem, npr. prvine groze (O fantu, ki je šel po svetu strahu
iskat) in številne druge motive (npr. Čebelica Maja, Dravska  roža,
Princeska Zvezdana). V obdobju 1918--1941  je bilo  popularno
objavljati pravljice v podlistkih in jih tudi ilustrirati v obliki
stripa, kot je pričujoča.

Ljuba Prenner je v spremni besedi implicitno zagovarjala etični
koncept pravljične pravičnosti, spregledan, vendar bistven koncept
Maxa Luthija. Pravljica je izšla pod psevdonimom Tetka Metka.
Psevdonime so uporabljati tudi drugi, npr. Manica Koman alias Teta s
cekarjem. Ljuba Prenner ima empatijo ter čustveno in socialno
opismenjuje.  [...]

S stališča etične literarne vede Luba Prener zagovarja perspektivo in
podobo socialnega otroka. [...]  Luba Prener piše tudi o "domišljavih
ljudeh" -- le-teh je v času neoliberalizma veliko --, ki poskušajo
nadomestiti domišljijo z domišljavostjo. Delo Ljube Prenner bo del
literarnozgodovinske monografije Slovenske pravljičarke 1918--1941.
[...]

Lep pozdrav,
Milena

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 31. dec. 2024 ob 21:21
Subject: Gregova sestra in turški car

Zaporedje 1 + 6 + 1 kitice Prešernove Zdravljice iz leta 1844 se vidno
vpenja v protistavo 7 kitic Vodnikovega prevoda brambovske pesmi
Trinklied ter 3 + 8 + 3 kitic Prešernove ureditve ljudske pesmi
Gregova sestra in turški car. Slednja teče takole:

Leži, leži stezičica
In ta pelja sred Turškega,
Kar vidi daleč mi oko
V Turčijo noter globoko.
Po nji pritekel je enkrat
Turškega carja sluga mlad.
Bogme da, da je ta, da velja!

Stoji na prag Alenčica,
Oj Gregova sestričica:
"No, sluga mladi, kam pa greš?
Al meni kaj povedat veš,
Kaj dobrega, kaj hudega,
Od mojga Grega ljubega?"
Bogme da, da je ta, da velja!

Odgovor tak ji sluga da,
Mlad sluga carja turškega:
"Od Grega mi nič znanga ni,
Od njega se ne govori;
Zagledal ga jaz nisem sam,
Pa saj ga tudi ne poznam."
Bogme da, da je ta, da velja!

Tak rekla je Alenčica,
Oj Gregova sestričica:
"Brat moj je vsakmu Turku kos,
Do pet pa dolgo haljo nos,
Obilno rož na nji se vid
Ino ves z svilo je obvit.
Bogme da, da je ta, da velja!

Ko britev sabljo ma ostro
In kakor sonce vso svetlo,
Po sredi kača ji leži,
Na koncu ogenj ji gori;
Je v kačjem strupu kaljena,
Na Turke je namenjena.
Bogme da, da je ta, da velja!

Rudečo kapo ma na glav,
Za kapo je tri pera djal,

Žerjavove so pera te."
In sluga zdaj tako pove:
"Od Turkov bil enak je vbit,
Tvoj Grega znal bi tisti bit!"
Bogme da, da je ta, da velja!

Zdaj kaj stori Alenčica,
Oj Gregova sestričica?
Berž teče gori v kamrico,
Obleče dolgo haljico,
Je dolga, dolga do peta,
Vsa taka kakor Gregova.
Bogme da, da je ta, da velja!

In vzame sabljico ostro
In kakor sonce vso svetlo;
Po sredi kača ji leži,
Na koncu ogenj ji gori,
Je v kačjem strupu kaljena,
Na Turke je namenjena.
Bogme da, da je ta, da velja!

Rudečo kapo nase de,
Na kapi pera tri stoje,
Žerjavove so pera to:
Vse je, ko je pri Gregu blo –
In teče v štalico takrat
Si berzga konja osedlat.
Bogme da, da je ta, da velja!

Na palce se naslonila,
Na konja berzo perhnila.
Ko ptica daleč zdaj ferči,
Kjer tabor turški mi stoji.
Oj Gregova sestričica,
Junaškega si serčeca!
Bogme da, da je ta, da velja!

V šotorje dirja, dirja v skok,
In Turke seka vse okrog,
Da tolko jih za njo leži
Ko snopja za žanjicami
Al drobne trave spod kosa,
Ko Bog nam dobro letno da.
Bogme da, da je ta, da velja!

Pri oknu turški car stoji
Ino takole govori:
"Hudobe turške ve gerde,
Nič drugga ni vas ko laže!
Vi pravte: Grega vbili smo!
Sam vidim delat ga strašno!
Bogme da, da je ta, da velja!

V šotorje dirja, dirja v skok,
In Turke seka vse okrog,
Da tolko jih za njim leži
Ko snopja za žanjicami
Al drobne trave spod kosa,
Ko Bog nam dobro letno da."
Bogme da, da je ta, da velja!

Zdaj kaj stori Alenčica,
Oj Gregova sestričica?
Junaško bližje carja gre,
Pokaže černe kite dve,
Dva lepa bela cizeja:
"Ma take tvoja carinja?"
Bogme da, da je ta, da velja!

Ko Gregova sestra Alenka na začetku sprašuje po svojem bratu Gregu,
sprašuje pravzaprav po grškem carju Konstantinu XI, ki ga je v
Carigradu nasledil turški sultan Mohamed II. Grško-turška vojna se je
tako končala leta 1453, ko se je na drugem koncu Evrope končala
angleško-francoska vojna. Francosko zmago je pospešil domoljubni
nastop Alenke Lorenke oziroma Jeanne d'Arc že leta 1429, izdano dve
leti nato pa so jo sežgali na grmadi. Turško zapiranje Mediterana je
spet spodbudilo iskanje novih poti v Indijo, in to se je sklenilo s
Kolumbovo plovbo čez Atlantik leta 1492.

Vlado Nartnik