[SlovLit] Prebivalec pokrajine Auvergne -- Krajevna imena iz Metelkove zapuščine -- O ženskih študijah -- Pesmarica EU

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Pon Dec 23 18:26:37 CET 2024


Od: Jani Kovačič <jani.kovacic2 na gmail.com>
Date: V ned., 22. dec. 2024 ob 16:15
Subject: Prebivalec pokrajine AUVERGNE (Francija)?

Miran, tale oreh je za streti. Dobrodošli nasveti! Prebivalec
pokrajine AUVERGNE (Francija)? Kako bi poimenovai prebivalca francoske
pokrajine Auvergne? Auvergne (okcitansko Auvèrnha ali Auvèrnhe) je
osrednja francoska regija s prestolnico Clermont-Ferrrand. (Danes
regija: Auvergne Rona-Alpe). Galski Arvernes-i (Arverni) so v rimskem
času naseljevali to pokrajino. Auvergnat imenujejo severni dialekt
okcitanščine. Gre za prevod pesmi Georgesa Brassensa CHANSON POUR
L’AUVERGNAT. Ponuja se kar nekaj možnosti: Avernjanec, Avernjan,
Averžan … in verjetno je še kakšna možnost. Kaj svetujete
slovlitljani?

Jani Kovačič

===

Od: TORKAR SILVO <15238755 na users.siol.net>
Date: V pon., 23. dec. 2024 ob 17:35
Subject: Metelko - drugi del

Dragi Miran, sporočam, da je od 18. decembra na spletu dosegljiva
e-verzija drugega dela monografije Rokopisna zbirka slovenskih
krajevnih imen iz Metelkove zapuščine:
https://doi.org/10.3986/9789610509356 . Tiskana verzija izide po novem
letu. Vsebuje komentarje k 3.178 imenom na Kranjskem in v beljaškem
okrožju Koroške, ki so jih v slovenščini (in večinoma tudi v nemščini)
l. 1823 zapisali okrajni pisarji, in 446 imen, ki jih je v svojem
zvežčiču zatem zapisal F. Metelko (v slovenščini in nemščini).

Lep pozdrav in srečno novo leto! Silvo Torkar

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 23 Dec 2024 12:29:39 +0000
Subject: Izšla je praznična Literatura!
[https://www.ludliteratura.si/knjigarna/revije/401-402/]

Ob koncu leta 2024 prihaja tudi zadnja, novembrsko-decembrska številka
Literature (401-402). Uvodnik je tokrat pripravila Katja Mihurko [Kdo
še misli modernizem in spol?]: v njem med drugim razmišlja o ženski
želji, možnosti (ženske) ustvarjalnosti in prihodnosti feminističnih
oziroma ženskih študij. Med drugim  zapiše:  »Pred dobrima dvema
desetletjema sem bila na kongresu, kjer se je razpravljalo o tem, ali
bodo študije spolov izrinile raziskave žensk in ženskosti. Iz današnje
perspektive se mi zdi, da se to ni zgodilo. Po eni strani zato, ker so
ženske študije in feministična teorija postavile temelje za
premišljevanje o spolu, in po drugi zato, ker je ženska še vedno
razumljena kot vprašanje, iskanje odgovorov na katero je nadvse
intrigantno in vzbuja zanimanje širše akademske sfere. Tako so
raziskave avtoric in reprezentacij ženskosti ostale nosilni steber
študij spolov. A vendar je morda na mestu premislek o tem, ali je
feministični dvom še vedno živ.«

===

https://www.uni-lj.si/univerza/umetnost/kulturnica/december-2024#e26314
-- Pesmarica EU. Kulturnica dec. 2024.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit