[SlovLit] Iskra Vasiljevna Čurkina -- Re: Avtomobilistični roman -- Profesura na Karlovi univerzi v Pragi -- Re: Slovenščina v šoli

[Miran Hladnik]

Od: Aleksandra Derganc <aleksandra.derganc na guest.arnes.si>
Date: V sre., 11. dec. 2024 ob 10:09
Subject: Iskra Vasiljevna Čurkina (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008503.html)

O delu Iskre Vasiljevne Čurkine bi lahko najbolj izčrpno poročali
zgodovinarji, vendar je bilo njeno delo pomembno tudi za slovenske
rusiste. Zlasti je tu treba omeniti njeno knjigo Rusko-slovenski
kulturni stiki, ki je izšla v prevodu Jožeta Severja pri Slovenski
matici l. 1995. Kot piše v spremni besedi Vasilij Melik, gre Iskri
Vasiljevni pri obravnavi te teme po obsežnosti in sistematičnosti prvo
mesto. Zajeto je obdobje od konca 18. st. do l. 1914. Dolgoletno
raziskovanje ruskih in slovenskih arhivov, pisem in tiskanih virov
prinaša tudi mnogo novih podatkov. Obravnavani so ruski slavisti, ki
so se ukvarjali s slovenščino, med njimi Vostokov, Sreznjevski,
Baudouin de Courtenay. Nove podatke prinaša tudi o zanimivi epizodi,
ko je v 2. polovici 19. st. nekaj slovenskih profesorjev jezikov odšlo
poučevat na ruske šole, med njimi Fran Celestin in Davorina Hostnik,
avtor prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja.

Sama sem se z Iskro Vasiljevno večkrat srečala ob njenih obiskih
Ljubljane, kjer je sodelovala tudi na slavističnih znanstvenih
srečanjih. Ostala mi bo v spominu kot zelo ljubezniva in zanimiva
sogovornica.

===

Od: Klemen Lah <klemnov na gmail.com>
Date: V tor., 10. dec. 2024 ob 15:35
Subject: Re: Avtomobilistični roman
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008504.html)

V romanu Mladost na stopnicah Antona Ingoliča ne nastopajo samo
avtomobili, ampak tudi avtomehaniki. Kvarnik: v najbolj lepi luči. :)

Lep pozdrav!
Klemen

---

Nadaljujem z deli na Wikiviru, v katerih ima avtomobil nezanemarljivo
vlogo, niso pa to avtomobilistični romani:
*Miroslav Malovrh: Burke in porednosti, 1914 (tu prve avtomobilske šale)
*Marija Kmet: V metežu, 1923
*Ivan Molek: V Fordovem kraljestvu,1928
(https://sl.wikisource.org/wiki/V_Fordovem_kraljestvu)
*Matija Malešič: Živa voda, 1928
*Adam Milkovič: Podedovano znamenje, 1930
*A. Grdina in F. Trdan: Iz mojega potovanja po Jugoslaviji,1932
*Radivoj Rehar: Sida Silanova, 1932
...
-- miran

===

Od: @Volny <dolezalova.l na volny.cz>
Date: V sre., 11. dec. 2024 ob 13:18
Subject: Profesura na Karlovi univerzi v Pragi

Slovensko-češko sodelovanje na področju znanosti je dobilo še eno
vidno podobo: 10. 12.  2024 je dr. Alenka Jensterle Doležal v
slavnostnih prostorih Karolina v Pragi  prejela naziv redne
profesorice iz slovanskih književnosti na Karlovi univerzi.
Profesorske dekrete je podeljeval predsednik Češke republike Petr
Pavel.  Prof. Jensterle Doležal je  druga Slovenka, ki je na
Filozofski fakulteti Karlove univerze na Češkem  prejela ta naziv  –
prvi je bil pred več kot sto leti profesor Matija Murko.

===

From: "Žbogar, Alenka" <Alenka.Zbogar na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 11 Dec 2024 09:47:18 +0000
Subject: [Re: Slovenščina v šoli:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008476.html]

Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je
na ta veseli dan kulture ob izidu posebne številke revije Jezik in
slovstvo LXIX/3 (2024) (https://lnkd.in/dvX-tgqE), posvečene prenovi
učnih načrtov za slovenščino, organiziral okroglo mizo Slovenščina v
šoli: izzivi in priložnosti slovenščine kot materinščine na primarni
in sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja. Nagovorila sta nas
prof. dr. Mojca Smolej, prodekanja in glavna urednica revije Jezik in
slovstvo, in prodekan, izr. prof. dr. Matej Hriberšek, razpravo pa je
vodila prof. dr. Alenka Žbogar, urednica tematske številke JiS-a ter
članica predmetne kurikularne komisije za prenovo učnih načrtov za
slovenščino. Večer so z vsebinsko razpravo obogatili prof. dr. Dragica
Haramija (PeF UMB), prof. dr. Vesna Mikolič, znanstvena svetnica,
predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in
predavateljica na Univerzi v Trstu (Katedra za slovenski jezik in
književnost Oddelka za humanistične študije), izr. prof. dr. Kozma
Ahačič, znanstveni svetnik, predstojnik Inštituta za slovenski jezik
Frana Ramovša (ZRC SAZU), prof. dr. Marko Stabej, predstojnik Centra
za slovenščino kot drugi/tuji jezik, in prof. dr. Hotimir Tivadar,
predstojnik Oddelka za slovenistiko FF UL. Beseda je tekla o pouku
slovenskega jezika in književnosti, morebitni ogroženosti slovenščine
ob dejstvu, da je raziskava Knjiga in bralci 7 (Kovač, Blatnik, Rogelj
idr., 2024) pokazala, da 76 odstotkov mladih od 18. do 24. leta bere v
angleščini ter da skoraj polovica Slovencev lani v prostem času ni
prebrala niti ene knjige. Dotaknili smo se rezultatov PISA (2022) in
PIRLS (2021) ter diskutirali o slovenščini kot učnem jeziku. Razprava
je odprla številna pereča vprašanja in veselim se podobno vsebinsko
poglobljenih srečanj. Posnetek bo na voljo na spletni strani
Filozofske fakultete UL.