[SlovLit] Nova številka Jezikoslovnih zapiskov (30.2) -- Novinarska konferenca Založbe ZRC

[Miran Hladnik]

From: "Alenka Jelovšek" <alenka.jelovsek na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 04 Dec 2024 16:33:14 +0100
Subject: Nova številka Jezikoslovnih zapiskov (30.2)

Spoštovani, na spletu je dostopna druga letošnja številka
Jezikoslovnih zapiskov (30.2), ki poleg devetih razprav prinaša tudi
nekaj izpostavljenih odgovorov iz Jezikovne svetovalnice, poklonili pa
smo se tudi dvema jubilantoma, upokojenima sodelavcema ISJFR, in
spominu na pokojno sodelavko pri SSKJ. Številka je dostopna na
povezavi https://ojs.zrc-sazu.si/jz/issue/view/997

Vabimo vas k branju in vas hkrati obveščamo, da je rok za oddajo
prispevkov za naslednjo številko 15. januar 2025. Lepo vabljeni k
sodelovanju.

Lep pozdrav,
Alenka Jelovšek

RAZPRAVE
Mladen Uhlik – Andreja Žele: Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini
Manca Černivec: O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v
pravopisnih priročnikih
Eva Trivunović: Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v
slovenskem knjižnem jeziku
Luka Brenko: Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v
anatolski jezikovni skupini
Uroš Bonšek: Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje
reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer
računalniške terminologije
Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić:  Linguistic Diversity in Croatia:
Historical and Contemporary Perspectives on Language Contact (and
Conflict) in the Zadar and Varaždin Region
Slovenski govori na vzhodnem robu (4)
Januška Gostenčnik: Slovenski govori na vzhodnem robu
Januška Gostenčnik: Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle
Mojca Kumin Horvat: Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji

IZ SVETOVALNIC
Helena Dobrovoljc – Manca Černivec: Ali je večer sredin ali sredni?
Tina Lengar Verovnik: Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema
časovnima točkama
Miha Sušnik: Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica

JUBILEJI
Metod Čepar: Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka
Metka Furlan: Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja

V SPOMIN
Ivana Černelič: Marija Dolenc (1935–2024)

===

Od: Irena Naglič <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 4. dec. 2024 ob 15:38
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC / 10. 12. 2024

Spoštovane in spoštovani, prijazno vabimo na zadnjo letošnjo
novinarsko konferenco iz serije rednih predstavitev raziskovalnih
rezultatov ZRC SAZU. Novinarska konferenca bo v torek, 10. decembra,
ob 11. uri v Atriju ZRC. Predstavili bomo deset novih publikacij
Založbe ZRC (https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/redna-novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-7).
Po kratkih predstavitvah bodo avtorice in avtorji z veseljem
odgovarjali na vaša vprašanja. Če se novinarske konference ne utegnete
udeležiti prosim javite katere recenzijske izvode bi potrebovali.

S prijaznimi pozdravi.

---

Marija Stanonik: Dva pramena slovenske besedne umetnosti. Prepletanje
slovstvene folklore in literature od antike do današnjih dni. Največ
zaslug za osamosvojitev slovstvene folkloristike imajo strokovnjaki iz
nordijskih držav. Zaželeni cilj diahrone "finske šole" (Krohn), tj.
klasične »folkloristične delovne metode« (Oslo, 1926) so bile študije
o izvoru, širjenju in preoblikovanju folklornih motivov v kar
največjih časovnih in prostorskih razsežnostih s čim več primerjalnega
gradiva. Takoj za njo sinhrono zasnovane strukturalistične razprave
(Propp, Jolles, Bogatyrev in Jakobson idr.) med seboj povezuje
prizadevanje po samostojnosti in enakovrednosti sistema, ki mu,
nasproti sistemu literature, tu pravimo slovstvena folklora. Čistov jo
je bistveno dopolnil s teorijo komunikacije, Lihačov, Mukařovski,
Lotman so ji zagotovili prostor v estetiki s poetiko umetniškega časa,
kategorijami estetska vrednota, estetska norma, estetska funkcija ter
estetiko nasprotovanja, ki jo goji literatura, nasproti estetiki
istovetnosti, ki jo vsebuje folklora. Pričujoče delo preverja
prikazane postavke na slovenskem gradivu tako, da vsako literarno
obdobje oz. njeno strujo predstavi z vsaj po enim poglavjem in s tem
vabi k premisleku o prevrednotenju slovstvene folklore kot tiste veje
besedne umetnosti, ki spremlja človeka vse od nastanka jezika. Po
iznajdbi pisave je postala umetnost narečij in govorjenega jezika
sploh vse do današnjih dni tako v ruralnem kot urbanem okolju. Vsaj ni
več mogoče tajiti, kako rodoviten humus je za razvoj slovenske
literature vse od njenega začetka.

Manca Černivec: Normativnost v slovarjih slovenskega knjižnega jezika.
Monografija z naslovom se osredinja na normativno vlogo splošnih
razlagalnih slovarjev, katerih osnovni namen je prikazovanje pomenske
razvejanosti leksikalnih oz. slovarskih enot, slovarska obvestilnost
pa je glede na zastavljeni koncept slovarja lahko tudi razširjena.
Normativno vrednotenje slovarskih enot in jezikovnih pojavov je v
slovenskem prostoru neločljivo povezano z zvrstjo jezika, ki je
tradicionalno poimenovana knjižni jezik in predstavlja uravnavano
tvorbo jezika, namenjeno uspešnemu sporazumevanju vseh udeležencev na
nadnarečni in nadregionalni ravni. Presojanje jezikovnih sredstev
pomeni ugotavljanje, kaj je v knjižnem jeziku normalno oz. norma, in
ugotavljanje, v kakšnem razmerju do norme so jezikovna sredstva, ki so
predmet vrednotenja. Temeljni izhodišči monografije sta povezani z
vsebino in prikazom normativne informacije v enojezičnih splošnih
razlagalnih slovarjih: kaj obsega normativna informacija (vsebina) in
kako je normativna informacija posredovana uporabniku (prikaz).

Boris Golec: Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto Krško v 16.
stoletju. Monografija prinaša nova spoznanja o življenju dveh
pomembnih soutemeljiteljev knjižne slovenščine, protestantih Adamu
Bohoriču (ok. 1524–1601/2) in Juriju Dalmatinu (ok. 1547–1589), ki sta
oba izvirala z območja Krškega. Posebna pozornost je namenjena njunemu
izvoru in zasebnemu življenju. Njuni življenjski poti sta bili tesno
povezani tako v rodnem okolju kakor pozneje. Glavnina besedila je
posvečena mestu Krško v razburkanem 16. stoletju, kjer sta se Bohorič
in Dalmatin tudi spoznala, ko je bil starejši učitelj mlajšega. Mesto
na kranjsko-štajerski deželni meji je v tem času doživljalo cvetoče
obdobje. Ob splošnem prikazu razmer v lokalnem okolju se poglavje o
Krškem natančneje ukvarja z nekaterimi doslej (pre)malo osvetljenimi
in še neodprtimi vprašanji. Med temi zavzemata posebno mesto
reformacija in protireformacija, ki pa zaradi pomanjkanja virov
ostajata še naprej precejšnja bela lisa. Knjiga je izšla ob 440.
obletnici izida Dalmatinovega slovenskega prevoda Svetega pisma in
Bohoričeve prve slovnice slovenskega jezika (1584), kar časovno
sovpada z najstarejšo znano omembo Krškega v slovenščini.