[SlovLit] Izobraževanje za učitelje 6. 12. 2024 -- Doktor Prežir v Novem mestu -- Breda Smolnikar z Michaelom Bigginsom -- 110 let slovenščine v Neaplju -- Prevajalski evrobarometer

[Miran Hladnik]

From: "Saška Štumberger" <saska.stumberger na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 23 Nov 2024 09:55:22 +0100
Subject: Izobraževanje za učitelje 6. 12. 2024

Spoštovani, 6. decembra 2024 vas vabimo na seminar Novejši tokovi v
slovenistiki – jezik v teoriji in šolski praksi. Predavatelji in teme:

• Normativnost v skladnji: praktični vidiki – Andreja Žele
• Ra(z)zvrstitev jezika - kako v sodobnih razmerah pojmovati jezikovno
različnost – Ina Poteko, Marko Stabej
• Vloga in uporabnost retorike in pravorečja pri pouku v slovenskih
šolah – Hotimir Tivadar

Rok za prijavo je 27. 11. 2024. Prijave omogoča spletna aplikacija
KATIS https://paka3.mss.edus.si/Katis/Prijava.aspx . Dodatne
informacije dobite na elektronskem naslovu petra.teslic na ff.uni-lj.si
ali na telefonski številki (01) 241 1046.

Lepo vabljeni!
Saška Štumberger, koordinatorica pedagoškega izobraževanja na Oddelku
za slovenistiko FF UL

===

From: "Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine" <sddbk17 na gmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 24 Nov 2024 19:06:04 +0100
Subject: Vabilo na predstavitev slikanice Doktor Prežir

Spoštovani, pošiljam vabilo, s katerim  Slavistično društvo Dolenjske
in Bele krajine vabi na predstavitev slikanice  Doktor Prežir
pisatelja Janeza Trdine z ilustracijami Mateje Korenič, ki bo v sredo,
27. 11. 2024,  ob 17. uri v Knjižnici Mirana Jarca.

Prijazno vabljeni.
Za SdDBk Marinka Cerinšek

===

Od: Breda Smolnikar <smolnikar.breda na amis.net>
Date: V pon., 25. nov. 2024 ob 06:50
Subject: Breda Smolnikar literarno ličkanje - drugi del

Pred začetkom letošnjega knjižnega sejma vabimo na premierni ogled
izjemnega pogovora pisateljice Brede Smolnikar in njenega ameriškega
prevajalca prof. dr. Michaela Bigginsa, začinjen z vprašanji študentov
in študentk z Univerze v Seattlu, Washington, ZDA
(https://youtu.be/YeKGK5BpAJQ). Najpomembnejši prevajalec slovenske
literature v angleščino prof. dr. Michael Biggins se je pogovarjal s
pisateljico Bredo Smolnikar o prevodih njenih del v angleški jezik,
skupaj s študenti Univerze v Seattlu, Washington, ZDA. Označil jo je
kot eno največjih slovenskih pisateljskih imen na svetovnem literarnem
parketu, hkrati pa je ob simultanem prevajanju skozi intimo dialoga
izvabil iz nje odgovore o njenem čutenju, delu in življenju, ki jih
dotlej javnost še ni uspela slišati. Posnetek je dvojezičen (SLO-ANG),
s sprotnim prevajanjem dr. Bigginsa in je primeren za gledalce vseh
ravni znanja obeh jezikov.

Breda Smolnikar

===

From: "Pirc, Sanja" <Sanja.Pirc na ff.uni-lj.si>
To: "'Silektornet na list.arnes.si'" <silektornet na list.arnes.si>,
"slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 25 Nov 2024 10:24:59 +0000
Subject: Častitljivih 110 let slovenščine na Univerzi L'Orientale v Neaplju

Dne 19. novembra 2024 smo v Neaplju slovesno obeležili 110-letnico
začetkov slovenistike na Univerzi L'Orientale. Osrednja prireditev je
bila posvečena prav prvemu predavatelju slovenščine in srbohrvaščine,
Beneškemu Slovencu Brunu Guyonu (1868–1943), ki je bil pedagog,
učenjak ter velik navdušenec nad balkanskimi kulturami. Na študijskem
dnevu so tako ugledni profesorji s štirih italijanskih in ene
slovenske univerze skušali s svojimi prispevki poleg njegovega
pionirskega dela na univerzi Orientale (takratnem Kraljevem inštitutu)
in velikega zanimanja za poučevanje osvetliti in na novo ovrednotiti
tudi njegovo znanstveno delo, ki sega od toponomastike do etnografskih
študij.

Jezikoslovec in etnolog Roberto Dapit z Univerze v Vidmu je s primeri
iz tedanjega časopisja predstavil Guyonove stike s furlansko kulturo,
jezikoslovec in dialektolog Matej Šekli z Univerze v Ljubljani pa se
je posvetil analizi rezijanskih toponimov izven Rezije in tako
poskušal rekonstruirati glavne smernice Guyonovih žal danes
izgubljenih študij o rezijanskih toponimih. V nadaljevanju nam je
slavist in filolog Marcello Garzaniti z Università di Firenze
približal Guyonovo gledanje na slovanski svet v času 1. svetovne
vojne, bibliotekonom in slavist Gabriele Mazzitelli z Università di
Roma 2 pa njegovo povezanost s Kalabrijo, kjer je Guyon živel in
poučeval sedem let. Študijski dan sta zaključili domači profesorici za
slovenski in hrvaški jezik: Maria Bidovec je podala nekaj novih
opažanj o Guyonovi knjižici Grammatica, Esercizi e Vocabolario della
lingua Slovena, ki jo je l. 1902 izdala ugledna založba Ulrico Hoepli
v Milanu in jo prištevamo med njegove pomembne dosežke za pospeševanje
študija in učenja slovenščine. Za konec pa je spregovorila še Rosanna
Morabito o začetkih poučevanja srbo-hrvaščine na Università di Napoli
»L’Orientale«.

Častitljivo obletnico so s svojimi govori otvorili kar 4 slavnostni
govorniki. Poleg prorektorja za internacionalizacijo Augusta Guarina
sta se študijskega dneva z matične univerze udeležila še predstojnika
dveh oddelkov: Salvatore Luongo z Oddelka za literarne, jezikoslovne
in primerjalne študije ter Paolo Wulzer z Oddelka za humanistične in
družboslovne vede. Poseben pečat je dogodku dodala navzočnost
veleposlanika RS v Rimu Matjaža Longarja, ki je na koncu vse
sodelujoče in obiskovalce na Guyonovem študijskem dnevu povabil na
sprejem v prestižni Circolo Nazionale dell’Unione, ki se nahaja v
prostorih znamenitega Teatra di San Carlo.

Ta za slovenski jezik tako pomemben dogodek smo organizirali v
sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Rimu, zato na tem mestu ob
veleposlaniku zahvala tudi svetovalki Tini Kokalj.

Več o Guyonu in slovenščini v Neaplju pa boste izvedeli iz intervjuja,
ki ga je dala prof. Maria Bidovec za oddajo Slovencem po svetu
https://prvi.rtvslo.si/podkast/slovencem-po-svetu/411/175088664
(začetek na 17:05).

Bruno Guyon je bil rojen 14. avgusta 1868 v Brnasu pri Špetru v
Beneški Sloveniji. Že v gimnazijskih letih v Vidmu se je navdušil za
jezikoslovje, predvsem za toponomastiko. Po zaključenem študiju na
filozofski fakulteti univerze v Bologni (1894) je začel poučevati na
gimnaziji v Milanu. Kot učitelj italijanščine je kasneje deloval po
različnih krajih južne Italije, dokler se ni ustalil v pokrajini
Kampanji. Na neapeljskem Istituto Orientale je začel 1914. poučevati
skupaj s slovenščino tudi srbohrvaščino in tako več let vodil tečaje
za častnike, podčastnike in karabinjerje neapeljskega okrožja. Njegove
prve učence so v glavnem vodili strateški razlogi; ko so namreč
Italijani stopili v vojno z Avstrijo, so želeli, da bi italijanski
vojaki in generali obvladali vsaj osnove jezikov, ki se govorijo na SV
meji. Bruno Guyon je umrl v Neaplju 31. oktobra 1943.

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 25 Nov 2024 08:39:59 +0000
Subject: Vabljeni na dogodke iz cikla Prevajalski evrobarometer, ki
jih na Društvu slovenskih književnih prevajalcev pripravljamo v okviru
40. Slovenskega knjižnega sejma

Sobota, 30. novembra, ob 19. uri Pisateljski oder Slovenskega
knjižnega sejma (Gospodarsko razstavišče v Ljubljani): Pogled v
litovsko književnost s Klemnom Piskom. Slikanica Tinček ali Kaj me
žgečka v ušesu (KUD Sodobnost International, 2023) litovske avtorice
Audre Baranauskaitė in ilustratorke Line Itagaki nam na preprost način
odpira vprašanja o tem, kje so meje med otroško domišljijo in
muhavostjo. Prevajalec KLEMEN PISK, eden redkih poznavalcev baltskih
književnosti, nam bo ob tej iskrivi slikanici podal tudi nekaj
vpogledov v litovsko knjižno produkcijo za otroke in mladino. Pogovor
bo tekel tudi o kulturnih izmenjavah med Slovenijo in Litvo in o
navzočnosti baltskih književnosti v slovenski prevodni literaturi.
Pogovor povezuje prevajalec IZTOK ILC.

Sobota, 30. novembra, ob 19.25 Pisateljski oder Slovenskega knjižnega
sejma (Gospodarsko razstavišče v Ljubljani): O prevajanju distopičnih
svetov z Vasjem Bratino. Telefonske aplikacije nam vse bolj urejajo
življenje, spustili smo jih celo v svojo intimo. Distopija in
»tehnofevdalizem« postajata priljubljeni snovi za literarne obdelave,
med drugim tudi v romanu Izbranci Darka Tuševljakovića (KUD Sodobnost
International, 2024), ki pretresa vprašanja ljubezni, svobode in
privilegijev. O prevajanju sodobnih distopičnih svetov bomo govorili z
VASJEM BRATINO, Sovretovim nagrajencem in prejemnikom listine Pont
2024. Nekaj besed bomo namenili tudi njegovi prevajalski poti,
reševanju prevajalskih orehov in prevajanju iz različnih evropskih
jezikovnih in kulturnih okolij. Pogovor povezuje prevajalec IZTOK ILC.

Sobota, 30. novembra, ob 10.00 Pogovorna postaja Slovenskega knjižnega
sejma (Gospodarsko razstavišče v Ljubljani): Julija Potrč Šavli na
Pogovorni postaji. Prevajalka JULIJA POTRČ ŠAVLI, ki je prevedla
mladinsko delo Radio Popov (KUD Sodobnost International, 2024) finske
avtorice ANJE PORTIN, prejemnice prestižne nagrade Finlandia Junior,
bo z gostujočo avtorico razpravljala o tem, kako lahko zgodbe
oblikujejo najstnike v angažirane in ozaveščene posameznike, kako
literatura lahko postane glas za tiste, ki so neslišani, in jim pomaga
pri iskanju identitete ter kakšno vlogo pri tem odigra jezik oz.
prevod. Pogovor povezuje urednica KATJA KLOPČIČ LAVRENČIČ.