[SlovLit] Nova številka Slavistične revije (72/3) -- Dragan Božič o Zdravljici

[Miran Hladnik]

From: "Dejan Gabrovšek" <dejgabrovsek na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 18 Nov 2024 17:28:53 +0100
Subject: Nova številka Slavistične revije (72/3)

Spoštovani, obveščam vas, da je izšla letošnja 3. številka Slavistične
revije (72/3). Do nje lahko dostopate na povezavi
https://srl.si/ojs/srl/issue/view/420
Vabljeni k branju!

RAZPRAVE
Vitja Bizjak: Umetna inteligenca pred izzivom književnega prevoda
Neža Kočnik: O verz(j)u Nataše Velikonja: k metodologiji preučevanja
prostega verza
Magdalena Ślawska: Yugoslav Books for Children and Young People in the
Polish People’s Republic. Preliminary Analysis
Marek Majer, Rafał Szeptyński: Splošnoslovansko *-nǫ-, *-ny- ali
*-nu-? Nov pogled na rekonstrukcijo pripone glagolov II. vrste.
Diahrono ozadje in nastanek splošnoslovanskih različic
Jelena Pavlović Jovanović, Nataša Spasić: Сложени везник као што као
везник поредбених и поредбено-начинских реченица у
административно-правном стилу српског језика пете деценије ХIX века
Michał Głuszkowski, Grzegorz Koneczniak, Dorota Paśko-Koneczniak:
Sodobni izzivi pouka ruščine na univerzah na Poljskem

OCENE – POROČILA – ZAPISKI – GRADIVO
Ethem Mandić: A Pioneering Effort to Conceptualize the Temporal
Dimensions of the Yugoslav Literature
Albina Nećak Lük: Prof. Dr. Ranku Bugarskemu (1933–2024) v slovo

===

https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/250/hranimo-misli -- V torek, 3.
decembra 2024, vas vljudno vabimo na predavanje dr. Dragana Božiča, ki
nam bo predstavil Zdravljico v zgodovinskem kontekstu njenega
nastanka, ko jo je pesnik novembra 1844 napisal v devetih kiticah še v
bohoričici, nato pa kmalu močno izboljšal do različice, ki jo je
cenzura zavrnila. Pesem je smela priti v javnost šele po njeni
ukinitvi marca 1848.  Predavatelj bo tudi pojasnil, kako sta celotna
pesem oziroma samo sedma kitica postali himna Republike Slovenije.
Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK ob 17.00. Udeležba
je brezplačna, zaželene pa so prijave na dogodki na nuk.uni-lj.si

France Prešeren ni napisal nobene hvalnice trem avstrijskim cesarjem,
ki so v času njegovega življenja skrbeli za telesni in duševni blagor
Kranjcev, Štajercev, Korošcev in Primorcev, ne Francu I. (umrl 1835),
ne njegovem sinu Ferdinandu (odstopil 1848) ne Ferdinandovemu
nasledniku Francu Jožefu I. Ko se je slednji julija 1883 pripeljal na
Kranjsko, pa mu je goriški slavček Simon Gregorčič napisal kar tri
slavnostne pesmi. Tistemu cesarju, ki je takrat še znal slovensko,
konec septembra 1900, ko je prišel na dvodnevni obisk v Gorico, pa ne
več.

V Poezijah (Ljubljana, 1847) je Prešeren uporabil besedo cesar natanko
dvakrat, v pesmi Soldaška (sej cesar da pol hleba) in v Turjaški
Rozamundi (pod cesarjam zdej nar lepši). Ko je leta 1844 cesar
Ferdinand obiskal Ljubljano, mu je Jovan Vesel Koseski napisal kar 200
verzov dolgo pesem z naslovom Slovenija cesarju Ferdinandu o veselem
dohodu v Ljubljano l. 1844. Verz št. 156 se glasi: Kje je natoku
zajez, kje v zmoti občinski otetba? Ali ga kdo razume?

Je pa jeseni istega leta Prešeren napisal Zdravljico, pravzaprav
Zdravico. Prvotna različica, ki je pozneje doživela veliko sprememb,
šteje devet kitic. V primerjavi s tisto, ki jo je pesnik leta 1846
uvrstil v rokopis Poezij, a zaradi cenzurnega posega Franca Miklošiča
ni bila natisnjena, gre pri nekaterih kiticah za skromen in nedodelan
začetek, ki je s predelavami in tistimi stihi, ki jih ni bilo treba
spreminjati, prerasel v vrhunsko pesem. V njej pesnik nazdravlja vsem
Slovencem (Bog živi ves slovenski svet), še posebej nade budnim
slovenskim dekletom (Ni take je mladenke) in fantom (Mladenči, zdaj se
pije), pa tudi vsem slovanskim narodom (Bog živi … brate vse, kar nas
je sinov sloveče matere), da bi nato v sedmi kitici, ki jo je
Skupščina Republike Slovenije marca 1990 z Zakonom o himni RS določila
za besedilo naše himne, izrazil željo, naj žive (samo) vsi tisti
narodi na tem planetu, ki hrepenijo po času, ko ne bo ne sporov ne
vojn, po času, ko bodo svobodni vsi ljudje, in po času, ko bo vsak
narod obkrožen samo z dobrimi sosedi.

Članek dr. Božiča z naslovom Katero kitico č'mo kot himno zapet', ki
je bil decembra 2010 natisnjen v dnevniku Delo, je v geslu Zdravljica
v slovenski Wikipediji uvrščen med temeljno literaturo o njej.